NOVO iz Pravne prakse

dr. Grega Strban

Ustavna zapoved socialne države ni pravno nezavezujoča norma

Ni naključje, da sta načeli pravne in socialne države zapisani v istem členu Ustave. Obe vrednoti, pravna in socialna narava države, nalagata državi in pravu obsežno in zavezujočo socialno in pravno politično nalogo. Zapoved socialne države ni programska, pravno nezavezujoča norma, saj obvezuje vse veje državne oblasti. Zaradi njene splošnosti in vsebinske odprtosti zavezuje predvsem zakonodajalca. Za vsebinsko napolnitev sta pomembni tudi praksa delovnih in socialnih sodišč in presoja Ustavnega sodišča. Socialna pravna država je namreč v nasprotju z državo blaginje (ki se uresničuje predvsem znotraj družine in civilne družbe) normativna socialna država, ki s pravnim urejanjem in znotraj meja prava skrbi za dostojno življenje vsakega člana družbe.

Tudi ni naključje, da sta načeli pravne in socialne države zapisani v začetku naše Ustave, med splošnimi določbami, temeljnimi vrednotami naše (slovenske in evropske) družbe. Umestitev nakazuje na njihovo prednost pred nekaterimi drugimi ustavnimi določbami, tudi morebitnim zapisom »zlatega fiskalnega pravila« v 148. člen VI. poglavja Ustave. V primeru navzkrižja bi morale imeti prednost temeljne vrednote, med katerimi je tudi (normativna) socialna država.

dr. Miran Jus

Denarne obveznosti po izstopu države iz EMU

Zdaj, ko grški izstop iz Evropske (monetarne) unije (E(M)U) ni več zgolj hipotetičen, temu pa bi lahko sledile tudi nekatere, in to ne zgolj periferne države evroobmočja, se znova postavljajo tudi »manj dramatična« vprašanja sprememb monetarnih sistemov in vpliva teh sprememb na denarne obveznosti. Posebne spremembe monetarnih sistemov so namreč lahko tudi primeri, ko neka država ali skupina držav zapusti dotedanjo zanjo bolj ali manj optimalno valutno območje, tj. monetarno unijo, in skupno valuto nadomesti s svojo staro ali novo nacionalno valuto, praviloma z določeno uradno rekurentno zvezo, pravili konverzije itd.

Igor Knez

Z novimi rešitvami do hitrejšega plačila?

Več kot eno leto je minilo, odkar so se v skupnem bobnu znašli dolžniki vseh vrst in se zavrteli v prvem obveznem pobotu. Še kakšen mesec več pa je minil, ko je začel veljati Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP). Z njegovim sprejemom so se slovenskemu »nacionalnemu športu številka ena« napovedovali težji časi. Pa je bilo to leto res tako »težko«?

dr. Nina Plavšak

Učinek prenehanja glavnega dolžnika na hipoteko za tujo obveznost

Vrhovno sodišče je glede učinka prenehanja glavnega dolžnika na hipoteko za tujo obveznost v več odločbah sprejelo stališče, da s prenehanjem glavnega dolžnika nujno preneha tudi hipoteka na nepremičnini druge osebe (zastavitelja). Kot razlog za tako stališče je navedlo, da s končanjem stečaja ali izbrisom družbe iz sodnega registra brez likvidacije pravna oseba preneha in s tem prenehajo vse njene obveznosti. Na tej (pravno zmotni) premisi je nadalje napačno sklepalo, da zaradi »akcesornosti« preneha tudi hipoteka, katere predmet je lastninska pravica druge osebe (zastavitelja) na nepremičnini (hipoteka za tujo obveznost).