IUS-INFO - Napovednik Pravne prakse
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > NOVO iz Pravne prakse > Številka 39-40, petek, 12. oktobra 2018
 

Pravna praksa

NOVO iz Pravne prakse

Številka 39-40, petek, 12. oktobra 2018


Igor Šoltes

Ravnanje EU, ki koristi evroskeptikom

Neverjetno je, da so vse dosedanje razprave o tem, kako reformirati sistem preglednosti porabe sredstev za delovanje evropskih poslancev, potekale za zaprtimi vrati v ad hoc delovni skupini. Evropski parlament je tako avgusta letos novinarjem EUobserverja zavrnil tudi posredovanje dokumentov, ki so bili podlaga za pripravo odločitve o uvedbi zgolj minimalne reforme sistema uradnih stroškov Evropskega parlamenta. Argument, s katerim so zahtevo zavrnili, navaja naravnost neverjetno tveganje, da bi objava zahtevanih dokumentov »resno ogrozila in spodkopala proces odločanja institucije«. V odgovoru na pritožbo novinarjev pa so ponovno zapisali, da »za razkritje dokumentov ni prevladujočega javnega interesa«. V nadaljevanju so utemeljitev podkrepili še z bolj neverjetno razlago: »Če bi bili zahtevani dokumenti razkriti javnosti, podobne delovne skupine v prihodnosti ne bi mogle izpolniti svoje naloge svetovanja predsedstvu, ker njihovi člani predsedstvu ne bi predlagali inovativnih alternativnih rešitev.«

dr. Rok Svetlič

Eksistencialna krivda Zahoda in boj za interpretacijo 297. člena KZ-1

Čeprav so pri sovražnem govoru, netoleranci, ksenofobiji v ospredju na videz moralni izrazi, ta diskurz dejansko deluje kot zahteva po opustitvi vsakega presojanja t. i. »občutljivih« pojavov ali »ranljivih« družbenih skupin. Presojanja ni brez kritične distance do presojanega. Toda že vzpostavitev te distance, oblikovanje nekega »mi«, ki se ločuje od »oni«, je dovolj, da se vzpostavi očitek nestrpnosti. Posamezniku ostane zgolj popolnoma nekritična in brezpogojna izročitev tistim pojavom, ki bi lahko kakorkoli aludirali na zgodovinsko krivdo Evrope. To je zahteva po topi in slepi afirmativnosti in ni nič drugega kot sekularna oblika religiozne zapovedi, ljubi! Ne gre za diskurz vrline, pač pa za diskurz fanatizma.

Zato sodbe, ki jih izreka tak diskurz, dejansko niso sodbe. So stigme.

mag. Vesna Miloševič Zupančič in dr. Valentina Franca

Spremenjena vloga študentskega dela v zadnjih letih

Študentskega dela ne omejuje zgolj delovnopravna zakonodaja. Strožja pravila za pridobitev ali ohranitev študentskega statusa, ki izhajajo iz visoko(šolske) zakonodaje, močno vplivajo na ponudbo študentskega dela. Če k temu dodamo še demografske spremembe, ki se kažejo v manjšem številu študentov, in večje (časovne) obremenitve z bolonjskim študijem, ne preseneča, da je razmer, ko je veliko študentov tekmovalo za delovna mesta pri delodajalcih, konec. Trend se je namreč v zadnjih letih obrnil: danes je prostih del veliko, študentov, iskalcev dela pa manj.

 

> Kazalo vseh številk Pravne prakse



NOVO IZ PRAVNE PRAKSE

Številka 39-40, petek, 12. oktobra 2018
Številka 38, četrtek, 4. oktobra 2018
Številka 36-37, četrtek, 27. septembra 2018
Številka 35, četrtek, 20. september 2018
Številka 34, četrtek, 13. september 2018
Številka 33, četrtek, 6. september 2018


Arhiv člankov pravne prakse

2018

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September


2017

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December


2016, 2015, 2014, 2013, 2012, 2011, 2010, 2009, 2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000, 1999, 1998, 1997, 1996, 1995, 1994, 1993, 1992, 1991