IUS-INFO - Napovednik Pravne prakse
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > NOVO iz Pravne prakse > Številka 14, četrtek, 12. april 2018
 

Pravna praksa

NOVO iz Pravne prakse

Številka 14, četrtek, 12. april 2018


dr. Andraž Teršek

V kazenskem pravu ne sme biti bližnjic!

Seveda ne vem, ali bo čez čas obsodilna sodba v zadevi Tošić in ostali obsojenci morda razveljavljena – pred Ustavnim sodiščem. Obstajajo pa stvarno utemeljeni razlogi, ki te možnosti z gotovostjo ne izključujejo. A tu tega vprašanja ne naslavljam neposredno. Tudi v tem primeru se mi zdi bistveno tisto, kar je v ozadju, nezapisano in neizrečeno. Ali je res treba ponoviti in ponavljati, da je treba ustavo, vsebino ustave, ustavna načela in standarde, razlagalne odločitve ustavnega sodišča in komplementarne pravoslovne komentarje ustavnega reda spoštovati brezpogojno, brez fige v žepu in brez družbeno pragmatičnih kompromisov? Zdi se že tako. Predvsem zaradi preveč javno izrečenih misli prevelikega števila predstavnikov pravosodnih poklicev in sodstva, ki se upirajo zapisanemu – o neomajnem spoštovanju ustavnosti. Tudi zaradi novinarskih vprašanj, ki vselej znova z enakimi stavki naslavljajo to temo. Seveda tudi zaradi načina, kako to tematiko spremlja velika večina javnosti. Zato ne gre samo za vprašanje, ampak gre tudi za velik problem.

dr. Luka Martin Tomažič in dr. Borut Bratina

Poslovna praksa in negotov pravni položaj kreditnega posrednika v pomožni funkciji

Najin namen je izpostaviti določene dileme, ki se pojavljajo v zvezi z opravljanjem dejavnosti kreditnega posrednika v pomožni funkciji, glede na določila Zakona o potrošniškem kreditiranju (ZPotK-2). Zaradi pomensko širokih opredelitev v navedenem zakonu, ki jim poslovna praksa ne sledi, so namreč podjetja, ki se znajdejo v funkciji kreditnega posrednika v pomožni funkciji, izpostavljena nepotrebnim tveganjem in prekomerni regulaciji. Upoštevaje petnajsto 15. točko 2. člena ZPotK-2 je kreditni posrednik v pomožni funkciji kreditni posrednik, pri katerem dejavnost posredništva ni glavna dejavnost. V praksi gre zlasti za pravne osebe, ki želijo pri poslovanju potrošnikom pri poslovanju nuditi višjo raven kakovosti storitev in jim olajšati pridobivanje financiranja zlasti izdelkov relativno višje vrednosti in za ta namen stopajo v poslovne odnose z bankami in drugimi ponudniki kreditov, ki nato financirajo njihove stranke.

dr. Jernej Letnar Černič

18. člen EKČP – varovalka pred zlorabo vladavine prava?

Vladavina prava je v Vzhodni Evropi vsakodnevno v primežu različnih interesov močnih interesnih, političnih, poslovnih, hudodelskih in ostalih skupin. Te se vsakodnevno bodisi skrivoma bodisi javno spopadajo za oblastne privilegije, pri čemer ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev. Vladavina prava se v vzhodnoevropskem miljeju pogosto spremeni v vladavino močnejših, ki pravo nato zlorabijo za odstranitev svojih političnih nasprotnikov. Različni opozicijski politiki ali civilnodružbeno dejavni aktivisti se tako pogosto znajdejo v priporih ali zaporih, kamor jih, pogosto pod pretvezo kazenskih postopkov, pošlje trenutna oblast – po navadi zmagovita stran v političnih obračunavanjih. Ta kazenskopravni aparat tako uporablja za izključitev osebe iz političnega in javnega življenja.

mag. Senka Šifkovič Vrbica

Varstvo okolja – od teorije k praksi (2. del)

Pravni red RS omogoča kar nekaj možnosti varovanja okolja in pravice do zdravega življenjskega okolja. Varovanje se lahko uresničuje skozi upravnopravne, civilnopravne in kazenskopravne institute, vendar je obseg sodne prakse nesorazmerno majhen glede na širino področja. Razlogi za to se kažejo v tem, da je področje zelo normirano, na njem pa deluje malo pravnikov oziroma odvetnikov; primeri so zelo kompleksni, zato zahtevajo veliko časa za preučitev stanja in možnosti ukrepanja, sodelovati pa je treba tudi s strokovnjaki z drugih področij (kemiki, biologi in drugi naravoslovni strokovnjaki). V nadaljevanju so predstavljene pravne možnosti  varovanja in kdo jih lahko uporabi. S 1. junijem 2018 bosta začela veljati nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) in Gradbeni zakon (GZ),  ki bolj tesno kot doslej povezujeta postopek prostorskega načrtovanja in dovoljevanja gradenj z okoljskimi postopki. Zaradi preglednosti bosta prostorsko načrtovanje in dovoljevanje gradnje vseeno prikazana ločeno.

> Kazalo vseh številk Pravne prakse



NOVO IZ PRAVNE PRAKSE

Številka 35, četrtek, 20. september 2018
Številka 34, četrtek, 13. september 2018
Številka 33, četrtek, 6. september 2018
Številka 32, četrtek, 30. avgusta 2018
Številka 30-31, četrtek, 23. avgusta 2018
Številka 28-29, četrtek, 19. julija 2018


Arhiv člankov pravne prakse

2018

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust


2017

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December


2016, 2015, 2014, 2013, 2012, 2011, 2010, 2009, 2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000, 1999, 1998, 1997, 1996, 1995, 1994, 1993, 1992, 1991