Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > NOVO iz Pravne prakse > Številka 1, četrtek, 11. januar 2018
 

Pravna praksa

NOVO iz Pravne prakse

Številka 1, četrtek, 11. januar 2018


dr. Vesna Rijavec

Leto 2018 – nove priložnosti za pravo in pravnike

Za seboj smo pustili staro leto in prav je, da se v prvi številki zazremo naprej. Ljudje si želimo verjeti, da nenehno napredujemo, ker smo izumili ogenj, kolo, gospodinjske stroje, računalnike in internet. Po drugi strani pa tehnološki napredek odnosov v družbi ne izboljšuje samodejno. Včasih kar slepo plujemo po oceanu modernih tehnologij proti novim obzorjem, vendar nas na poti čakajo čeri – nevarnosti neznanega, nevarnosti zlorab in nevarnosti za zasebnost. Zaradi bliskovitega razvoja znanosti je tudi pravo pred mnogimi izzivi. Preučevanje vseh mogočih učinkov digitalizacije je razmeroma kompleksno, tudi če ostaja v okviru pravnih znanosti. Svetovni splet vsebuje na milijone spletnih strani, postaja neobvladljiv ter ranljiv in nadzorovan (v boju za podatke). Kot alternativa se je sicer pojavila odprtokodna platforma za decentraliziran internet Substratum, ki naj bi omogočala neomejen dostop do vsebin in izmenjavo informacij med uporabniki po vsem svetu brez vpliva držav in svetovnih korporacij, vendar smo pri tem spet na začetku. Kakorkoli, brez interneta ne bo več šlo.

dr. Marijan Pavčnik

Med Scilo stalnosti in Karibdo spremenljivosti

Časovnost biti prava je mikavno in zagonetno vprašanje. Tokrat se z njim ukvarjam samo v tistem delu, ki se nanaša na časovnost razlage zakona (ki je prototip za razlago splošnih pravnih aktov). Dilema je, kako naj odločamo o primeru iz preteklosti, ki ga presojamo danes na temelju zdaj bolj in zdaj manj starega zakona in upoštevajoč razvijajočo se sodno prakso. O primeru sodimo ex post facto; med nastankom primera in trenutkom presoje je nujno časovna razdalja. Če je danes presoja drugačna, kot bi bila v času, ko je primer nastal, je presoja, gledano vsebinsko in ne le časovno, retroaktivna. Dodatna težava je, da se ne spreminjajo samo pogledi na razumevanje zakona, življenjskih primerov in prvin (premis) odločanja, spreminja se tudi sodna praksa. Ključno vsekakor je, kako naj se v tem vozlišču znajdemo in kako naj najdemo mero, ki je v sozvočju z vladavino prava.

dr. Andraž Teršek

Izhodišča za novo institucionalizacijo pravnega študija

Pred leti se je na Univerzi na Primorskem (UP) začela razprava o institucionalizaciji pravnega študija na tej univerzi. Sprva je šlo za splošni akademski premislek, katere pravne vsebine vključiti v obstoječe študijske programe članic UP. Ustanovljena je bila katedra za pravo, ki naj bi delovala v okviru rektorata, vendar ni primerno zaživela. Epilog razprav na temo študija prava na UP je pomenil pisni predlog za dvostopenjski študijski program pravo. Vsebina izdelanega predloga za dvostopenjski študij prava je odražala željo osrednjih akterjev, ki jih je zbral in koordiniral predvsem nekdanji rektor, da bi bil študijski program mednarodno naravnan. Njegova vsebina naj bi na eni strani omogočala privabljanje tujih študentov, na drugi strani pa naj bi ponudila dodatno mednarodnopravno širino znanj svojim bodočim diplomantom.

dr. Breda Mulec

Spolno vprašanje na sodišču

Jakob Soklič, duhovnik in učitelj, se je zaradi polemičnih kritih o različnih spolnih praksah zagovarjal na sodišču.
Nekoliko daljši dramatizirani uvod je približek zapisa iz sodnega procesa, v katerem se je znašel župnik Jakob Soklič, ko je napadel slovenski prevod knjige dr. Augusta Forela Spolno vprašanje, ki jo je izdala Umetniška propaganda. Soklič je 17. julija 1937 objavil v dnevniku Slovenec članek z naslovom Nekaj potrebnih besed Umetniški propagandi. Soklič je bil v svoji kritiki zaprepadeno ogorčen nad objavo knjige. Toda ne le kot duhovnik, temveč tudi kot učitelj, vzgojitelj in javni uslužbenec: »Kot katoliški duhovnik, župnik, učitelj in vzgojitelj na meščanski in obrtni šoli se mnogo pečam z vzgojnimi vprašanji in vestno zasledujem literaturo, še prav posebno vzgojno [...].« Umetniška propaganda je zoper Sokliča vložila tožbo v prepričanju, da je prekoračil meje dopustne kritike in se v svojih izvajanjih dotaknil časti ter dobrega imena založnika – Umetniške propagande! Sokličeva obramba na sodišču pa je pravzaprav pravi polemični esej, ki bi ga v današnjem času lahko objavili kot zelo zanimiv kritični prispevek.

> Kazalo vseh številk Pravne prakse



NOVO IZ PRAVNE PRAKSE

Številka 24-25, četrtek, 21. junija 2018
Številka 23, četrtek, 14. junija 2018
Številka 22, četrtek, 7. junija 2018
Številka 20-21, četrtek, 24. maja 2018
Številka 19, četrtek, 17. maja 2018
Številka 18, četrtek, 10. maja 2018


Arhiv člankov pravne prakse

2018

Januar
Februar
Marec
April
Maj


2017

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December


2016, 2015, 2014, 2013, 2012, 2011, 2010, 2009, 2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000, 1999, 1998, 1997, 1996, 1995, 1994, 1993, 1992, 1991