Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > NOVO iz Pravne prakse > Številka 39-40, petek, 13. oktober 2017
 

Pravna praksa

NOVO iz Pravne prakse

Številka 39-40, petek, 13. oktober 2017


dr. Jože (Joseph) Straus

Pravni red na prepihu

Ameriški predsednik Trump izpodbija pristojnost sodstva Mednarodne trgovinske organizacije (WTO) za mednarodne trgovinske spore, Hrvaška in Kitajska, sicer iz različnih razlogov, ignorirata odločbe mednarodnih arbitražnih sodišč, Madžarske ne zanima sodba Sodišča EU, Katalonije ne španska ustava in razsodba španskega ustavnega sodišča glede zakonitosti načrtov osamosvojitve, Poljska žaga neodvisnost svojega pravosodja. Seznam aktualnih izzivov mednarodnega, regionalnega in nacionalnega prava bi se dalo poljubno podaljšati in je glede na njihov obseg in morebitne posledice relativno nov in zaskrbljujoč fenomen. Vsem omenjenim in neomenjenim izzivom je skupno, da ne priznavajo pravnih vrednot, kot so pravičnost (v pomenu načela enakosti), smotrnost (ideja namena) in pravna varnost. 

Zveza društev pravnikov Slovenije

Priznanja in nagrade za leto 2017

O podelitvi priznanj je Izvršni odbor Zveze društev pravnikov Slovenije odločal na seji, ki je 21. septembra 2017 potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in njeni člani so soglasno odločili o letošnjih nagrajencih. Priznanje za življenjsko delo se podeli za izredni in dolgotrajnejši prispevek k pravni znanosti, pravni kulturi, pravni teoriji ali pravni praksi. Priznanje za najvidnejši dosežek – priznanje pravnik leta – se podeli za izreden prispevek k pravni znanosti, pravni kulturi, pravni teoriji ali pravni praksi v minulem letu. Priznanje se podeli za javnosti dostopno delo, ki je lahko v obliki članka, knjige, naloge, sodbe in podobno, če izvirno obravnava ali rešuje pravne probleme. Priznanje mlademu pravniku se podeli za najvidnejši dosežek v minulem letu za izjemne dosežke, kot so doktorat, magisterij in drugi pomembni dosežki. Priznanje za delo v Zvezi ali njenih članih se podeli za večletno uspešno delo v organih Zveze ali njenih članih.

dr. Luigi Varanelli

Kavza pogodbe – sodobni pogledi

Kavza izvira iz latinske besede »causa«, ki pomeni vzrok. »Kavza pogodbe« je torej besedna zveza, ki dobesedno pomeni »vzrok pogodbe«. Vzrok je večpomenska beseda, saj je njeno semantično polje precej široko: vzrok je lahko dogodek, ki je podlaga za kasnejšo spremembo. Kipar je na primer vzrok svojega kipa; pisec je vzrok svojega članka. Ta vzrok se imenuje »učinkujoči vzrok« (causa efficiens). Vzrok pa je lahko tudi namen, zaradi katerega se neka stvar izdeluje ali se neko delo vrši: namen izdelave kipa je na primer izpolnitev naročila; namen pisanja članka je objava. Ta vzrok se imenuje »teleološki« ali »namenski vzrok« (causa finalis). Ko v vsakdanjem življenju govorimo o nekem vzroku, običajno uporabljamo zaimka »kdo ali kaj«, če mislimo na učinkujoči vzrok (na primer kdo je naredil kip, tj. kdo je vzrok tega kipa), in prislova »čemu ali zakaj«, če mislimo na teleološki vzrok (na primer zakaj je bil izdelan ta kip, čemu pisanje tega članka). Učinkujoči vzrok je torej pretekli dogodek, ki utemeljuje in razlaga določeno spremembo v stanju narave; teleološki vzrok pa je bodoči dogodek, ki vodi in umerja ravnanje.

France Ocepek

Esej zoper floskulizacijo poslovnega razloga pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Razprava je namenjena prevetritvi koncepta poslovnega razloga pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izhajam iz teze, da je poslovni razlog pravni standard, ki ga je že (dokaj) zadovoljivo napolnila sodna praksa, vendar je ta standard ob izostanku teoretičnih razprav podvržen nevarnosti, da postane (kvazi) pravno pravilo. To se lahko v nadaljevanju mehansko aplicira na dejanske primere odpovedi pogodb o zaposlitvi brez upoštevanja bogate raznolikosti življenjskih položajev, ki bi morda zahtevali evolucijske spremembe pri presoji tega odpovednega razloga. V razpravi posvečam posebno pozornost napetosti med delavčevo pravico do poštenega obravnavanja s strani delodajalca in delodajalčevo pravico do vodenja podjetniškega podjema. V prispevku opozarjam tudi na spoznavne omejitve (delovnega) sodnega spora pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja. 

> Kazalo vseh številk Pravne prakse



NOVO IZ PRAVNE PRAKSE

Številka 39-40, petek, 13. oktober 2017
Številka 38, četrtek, 5. oktober 2017
Številka 36-37, četrtek, 28. september 2017
Številka 35, četrtek, 21. september 2017
Številka 34, četrtek, 14. september 2017
Številka 33, četrtek, 7. september 2017


Arhiv člankov pravne prakse

2017

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September


2016

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December


2015, 2014, 2013, 2012, 2011, 2010, 2009, 2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000, 1999, 1998, 1997, 1996, 1995, 1994, 1993, 1992, 1991