Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > NOVO iz Pravne prakse > Številka 27, četrtek, 13. julij 2017
 

Pravna praksa

NOVO iz Pravne prakse

Številka 27, četrtek, 13. julij 2017


dr. Marko Novak

Prisednik, porotnikov surogat

Vsak, ki zna vsaj malce razlikovati med velikima pravnima družinama celinskega prava in običajnega prava (common law), ločujemed (pravimi) »porotniki« iz angloameriških sistemov in »prisedniki« (lat. assessor, iz assidere: sedeti poleg) iz celinskih sistemov. V primerjalnih pravnih postopkih sta ta pojma jasno ločena, v našem SSKJ pa obstaja o tem prava zmeda, kar pomeni, da bralec težko ugotovi razliko. Pri-sednik je gotovo nekdo, ki sedi poleg sodnika, v tem primeru laik. Izraz po-rotnik pa gotovo izhaja iz staroslovanskega izraza rota, ki pomeni prisego, v kasnejših pomenih pa je rota bila denimo tudi izraz za najvišje cerkveno sodišče.
Predvsem o ameriški poroti se lahko veliko naučimo že iz hollywoodskih filmov, da ne omenjam številnih resnih študij z raznih zornih kotov, na primer zgodovinskih, socioloških, kazensko-postopkovnih, psiholoških; o našem prisedniškem sistemu pa pravzaprav še nisem zasledil resne študije. 

Maja Prebil

Kdaj je podan razlog za izključitev po določbi točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3?

V praksi se lahko zgodi, da naročnik pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti in razlogov za izključitev z vpogledom v e-Dosje pridobi informacije, da posamezni ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti in/ali izpolnjuje razloge za izključitev. Kaj naj naročniki v tem primeru storijo? Naj se zanesejo na podatke, ki jih pridobijo v e-Dosjeju, ali naj pridobijo dodatno pojasnilo od pristojnega organa, ki vodi evidenco, ali celo od ponudnika, na katerega se informacije v e-Dosjeju nanašajo? In kako naj ravnajo naročniki, če ugotovijo, da je obstoj razloga za izključitev podan zaradi napačne razlage tega razloga s strani pristojnega organa, ki vodi evidenco, na primer v primeru razloga za izključitev po določbi točke b) četrtega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)? V praksi se je namreč že zgodilo, da je Inšpektorat RS za delo, ki je pristojni organ Republike Slovenije za vodenje evidence o izrečenih globah zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, zaradi napačne razlage razloga za izključitev v e-Dosjeju evidentiral napačne podatke o (ne)obstoju razloga za izključitev po določbi b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.

Luka Mišič

(Kdaj) bo pokojninska blagajna usahnila? Ob predlogu Zakona o demografskem rezervnem skladu

Ministrstvo za finance je v četrtek, 29. junija 2017, objavilo predlog Zakona o demografskem rezervnem skladu, ki z namenom zagotavljanja dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema ustanavlja demografski sklad, tj. investicijski sklad v lasti države, katerega naloga je zagotavljanje sredstev pokojninski blagajni v času, ko bodo njeni odhodki presegali prihodke. Namen prispevka je na kratko predstaviti razloge, ki stojijo za predlogom takšne sistemske spremembe, predstaviti najpomembnejše točke nove ureditve in preveriti nekaj rešitev, ki bi lahko prav tako poskrbele za dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne. Pri tem vprašanja pravnih panog, kot so korporacijsko ali finančno pravo, mimo izhodiščnih nastavkov prepuščam kolegicam in kolegom, veščih teh disciplin, enako pa velja tudi za strogo ekonomska vprašanja. 

Nina Kranjec in dr. Peter Merc

Virtualne valute – virtualna ekonomija, ki postaja realna: pravni izzivi

Virtualne (tudi kripto-) valute vzpostavljajo vzporedno ekonomijo, ki sploh v zadnjih mesecih raste z eksponentno hitrostjo. Bitcoin je le ena izmed teh valut. Pojavil se je leta 2008 kot odgovor na začetek finančne krize v ZDA, v kateri je zaupanje v bančni sistem ter tudi v države, ki so bančni sistem reševale, izpuhtelo v trenutku. Danes praktično vsak dan nastane nova virtualna valuta (skupno ime za njih je »altcoin«). Skupni imenovalec virtualnih valut je, da ne obstaja neka centralna institucija, ki bi nadzirala posamezno virtualno valuto oziroma imela na voljo kakršne koli vzvode za nadzor in upravljanje celotnega ekosistema virtualnih valut, pač pa je centralno zaupanje vzpostavljeno med vsemi udeleženci v sistemu, kjer med njimi ni hierarhije odgovornosti.Vrednost posamezne virtualne valute je v prvi vrsti pogojena s številom uporabnikov. Vse našteto priča o pomembnosti samoregulacije virtualnih valut.

> Kazalo vseh številk Pravne prakse



NOVO IZ PRAVNE PRAKSE

Številka 44, četrtek, 16. november 2017
Številka 43, četrtek, 9. november 2017
Številka 41-42, četrtek, 26. oktober 2017
Številka 39-40, petek, 13. oktober 2017
Številka 38, četrtek, 5. oktober 2017
Številka 36-37, četrtek, 28. september 2017


Arhiv člankov pravne prakse

2017

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober


2016

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December


2015, 2014, 2013, 2012, 2011, 2010, 2009, 2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000, 1999, 1998, 1997, 1996, 1995, 1994, 1993, 1992, 1991