Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > NOVO iz Pravne prakse > Številka 16-17, petek, 21. april 2017
 

Pravna praksa

NOVO iz Pravne prakse

Številka 16-17, petek, 21. april 2017


dr. Andraž Teršek

Optimizem volje

Noama Chomskega so ob enem od njegovih številnih javnih nastopov vprašali, kaj naj glede družbenega stanja in dogajanja storijo mladi danes. Odgovoril je približno takole: »Ko sem bil šestega avgusta 1945 star šestnajst let in sem izvedel za odvrženje dveh atomskih bomb, na Hirošimo in Nagasaki, so šli vrstniki in drugi ljudje po svojih opravkih, na športne aktivnosti ipd. Sam pa sem šel za nekaj ur v gozd razmišljat. Odločil sem se, da bom temu posvetil življenje.« Ob poudarjanju kategorične nujnosti in temeljne odgovornosti slehernega posameznika, da bere, študira in misli, Chomsky vztraja pri prepričanju, da je golo teoretiziranje, če ostaja na površini ali se giblje onkraj temeljnih družbenih vprašanj in problemov, skoraj družbeno nekoristno početje. Zagovarja neposredno in aplikativno, raziskovalno-komunikativno ali politično-aktivno soočenje s temeljnimi problemi in izzivi družbe – ki so hkrati problem in izziv človečnosti, človeštva, preživetja človeške rase in preživetja vsega naravnega okolja. Zato poziva k odločnosti, pogumu, osredotočenosti in vztrajnosti pri trudu – in poskusih – spreminjanja sistema ali pa spreminjanja značilnosti in poudarkov sistema od znotraj navzven. Chomsky verjame, da je prav pravo lahko primerno in učinkovito orodje za spreminjanje sveta. Predvsem z zakonodajo ter odgovornim, zavzetim, pokončnim in pogumnim delom sodnic in sodnikov.

mag. Nina Kristarić

Pobot odpravnine v individualnem delovnem sporu

Odpravnina je izplačilo delavcu, ki ga mora v zakonsko določenih primerih izplačati delodajalec zaradi prenehanja delovnega razmerja. Odpravnina daje delavcu vsaj začasno socialno varnost ob izgubi zaposlitve in je odmena za dotedanje delo pri delodajalcu. Če delodajalec svoje obveznosti ne izpolni, lahko delavec ta denarni znesek izterja v individualnem delovnem sporu. Vprašanje pa je, ali lahko delodajalec glede na 136. člen ZDR-1 v takem primeru uveljavi v pobot terjatev, ki jo ima sam do delavca, če delavec ni dal soglasja za pobot. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)  določa primere,  ko je delodajalec dolžan izplačati delavcu odpravnino kot obliko varstva dohodka  zaradi prenehanja delovnega razmerja. V praksi so pogosti primeri, ko je delodajalec dolžan izplačati odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalec mora pri izračunu odpravnine upoštevati povprečno mesečno plačo, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, in obdobje zaposlitve pri delodajalcu in njegovih pravnih prednikih.

mag. Matjaž Kovač

Pasti ekonomsko najugodnejše ponudbe kot merila za izbor ponudnika po ZJN-3

Javna naročila naročnik odda na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ekonomsko najugodnejša ponudba mora biti ocenjena glede na najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, pri čemer bi moral biti vedno upoštevan vidik cene ali stroškov. Oceno ekonomsko najugodnejše ponudbe je mogoče izvesti tudi zgolj na podlagi cenovne ali stroškovne učinkovitosti. Prav tako se ustrezni standardi kakovosti določijo tudi s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo javnega naročila. Odločanje o izbiri ponudnika v postopku javnega naročanja je predvsem domena sistema meril in njegovega vrednotenja. Gospodarski subjekti, ki se potegujejo za pridobitev predmeta javnega naročila, morajo izpolnjevati osebne pogoje in pogoje, ki se nanašajo na predmet javnega naročila, kar pomeni, da so v postopku oddaje javnega naročila oddali dopustne ponudbe.  Naročnik nato iz vseh dopustnih ponudb na podlagi že vnaprej določenih meril izbere najugodnejšo ponudbo.

mag. Aleksander Karakaš

Obseg odločanja o dovoljenosti dokazov na predobravnavnem naroku

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bil v kazenski postopek pred glavno obravnavo uveden poseben, predobravnavni narok (členi 285.a–285.f ZKP). Na naroku, katerega splošni namen je preizkus možnosti za izrek sodbe brez glavne obravnave ali možnosti za njen hitrejši oziroma čim manj oviran potek, se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje (člena 285.b in 285.c ZKP), odpove določenim pravicam (285.f člen ZKP), poda dokazne in druge procesne predloge ter predlaga izločitev nedovoljenih dokazov (285.d člen ZKP). Ker morebitno obdolženčevo priznanje krivde zaradi predpisanih pogojev za njegovo veljavnost iz točk 1–3 prvega odstavka 285.c člena ZKP ni identično dotedanjemu priznanju krivde v okviru zaslišanja na policiji (prvi odstavek 148.a člena ZKP) ali potem pred preiskovalnim sodnikom (prvi odstavek 178. člena ZKP) ter še kasneje v zagovoru na glavni obravnavi (prvi odstavek 324. člena ZKP) in ker dejansko izključuje najpomembnejše procesno dejanje kazenskega postopka (glavna obravnava), ki je ne nazadnje civilizacijska pridobitev, je razumljivo, da je bilo v primerjavi z ostalimi možnostmi deležno največjega strokovnega zanimanja. 

> Kazalo vseh številk Pravne prakse



NOVO IZ PRAVNE PRAKSE

Številka 28-29, četrtek, 20. julij 2017
Številka 27, četrtek, 13. julij 2017
Številka 26, četrtek, 6. julij 2017
Številka 24-25, četrtek, 22. junij 2017
Številka 23, četrtek, 15. junij 2017
Številka 22, četrtek, 8. junij 2017


Arhiv člankov pravne prakse

2017

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij


2016

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December


2015, 2014, 2013, 2012, 2011, 2010, 2009, 2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000, 1999, 1998, 1997, 1996, 1995, 1994, 1993, 1992, 1991