Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > NOVO iz Pravne prakse > Številka 24-25, četrtek, 21. junija 2018
 

Pravna praksa

NOVO iz Pravne prakse

Številka 24-25, četrtek, 21. junija 2018


dr. Dušan Caf

Krasni novi avtorskopravni svet

Evropska komisija je septembra 2016 objavila predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva je del svežnja predlaganih zakonov in je namenjena modernizaciji pravil avtorskega prava v luči razvoja novih digitalnih tehnologij. Dolgo pričakovano reformo avtorske zakonodaje EU čaka še odločanje v Evropskem parlamentu. Predlog direktive vse od njene objave buri duhove. Predlagatelji pa najbrž niso pričakovali, da bo sprožil tako veliko nezadovoljstvo. Nasprotovanje spornim členom predloga direktive je doseglo nepredstavljive razsežnosti. Povezalo je strokovnjake, raziskovalce, znanstvenike, umetnike, pionirje interneta in programerje ter zagonska podjetja, digitalne platforme, knjižnice, raziskovalne centre, univerze in celo nekatere založnike iz vse Evrope. Največ odpora so deležni 3. člen o besedilnem in podatkovnem rudarjenju, 11. člen o pravicah založnikov medijskih publikacij, znan kot člen o t. i. davku na spletne povezave, in 13. člen o vsebinah, ki jih naložijo uporabniki, znan kot člen o t. i. cenzorskih filtrih.

Andrej Krašek

Presojanje koncentracije podjetij SBB in Pro Plus

Dne 8. avgusta 2017 je Slovenia Broadband S.a.r.l. (v nadaljevanju SBB) pri Javni agenciji RS za varstvo konkurence (v nadaljevanju agencija ali AVK) priglasil koncentracijo nad podjetjem Pro Plus d.o.o. in Nova TV d.d. (v nadaljevanju Pro Plus) v sektorju produkcija in predvajanje TV-programov in TV-vsebin, oglaševanje, telekomunikacije, ki teče v postopku številka 3061-17/2017. V javnosti združitev navedenih podjetij opisujejo kot »medijski posel stoletja«, s čimer se vzbujata zanimanje in razburjenje. Gre za tektonske spremembe na področju medijev in telekomunikacij, ki imajo močan vpliv tudi na negospodarske sisteme v državi, kot so politika, kultura in izobraževanje. V članku bom opisal potek dosedanjega postopka, verjetne upoštevne trge, posledice koncentracije na teh trgih in možne razplete postopka.

mag. Andrej Ferlinc

Sovražni govor z vidika splošnega pojma kaznivega dejanja

V sredstvih javnega obveščanja – zlasti v predvolilnem času – je znova privrela na dan težnja po strožji kazenskopravni obravnavi sovražnega govora. Pričakovanja se vsake toliko časa usmerijo v državna tožilstva, ki naj bi s povečano represijo vplivala na uporabo inkriminacij, kakorkoli povezanih s sovražnim govorom. Če pustimo ob strani odgovor na vprašanje, ali se sovražni govor lahko pojavi prav zato, ker ga tožilstva po mnenju nekaterih ne preganjajo dovolj strogo, ali pa je predvsem posledica naglo se spreminjajočih družbenih razmer in pomanjkanja splošne kulture ter spoštovanja drugih (in drugačnih) ljudi nasploh, še posebej drugače mislečih, je treba najprej opozoriti na izhodišče, da Kazenski zakonik (KZ-1) izrecno ne inkriminira sovražnega govora kot posebnega kaznivega dejanja. Možnost kazenskopravnega odziva v zvezi s sovražnim govorom lahko prepoznamo v inkriminaciji javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, mučenja po 135.a členu KZ-1 s povzročanjem duševnega trpljenja in izvajanjem pritiska, grožnje po 135. členu KZ-1 in v večini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.

dr. Irena Peterlin

Mednarodna trgovina in investicije na razpotju

Evropska komisija je v drugi polovici aprila uradno naznanila zaključek dvostranskih pogajanj z dvema zunanjetrgovinskima partnericama, in sicer s Singapurjem in Japonsko, ter predlagala, da se sporazuma predložita v proceduralne postopke, ki so potrebni za njuno veljavnost. Rezultata pogajanj sta namreč trgovinski sporazum ali sporazum o gospodarskem partnerstvu (Economic Partnership Agreement, EPA) EU z Japonsko (EU–Japan Economic Partnership Agreement, JEFTA) in sporazum o prosti trgovini in zaščiti investicij med EU in Singapurjem (EU–Singapore Free Trade Agreement and an Investment Protection Agreement, EUSingapur FTIA). JEFTA je doslej največji dvostranski trgovinski sporazum, ki ga je sklenila EU, vendar ne vsebuje določb o investicijah, o katerih se pogajanja med EU in Japonsko nadaljujejo in še niso zaključena. Dvostranski sporazum EU s Singapurjem, ki ga dejansko sestavljata dve pogodbi, ki ločujeta trgovino in investicije, pa ureja področje investicij in uvaja sodoben model reševanja investicijskih sporov z možnostjo pritožbe po vzoru sistema reševanja trgovinskih sporov na ravni držav v okviru Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organization, WTO). Gre za sporazum »nove generacije«, ki ne ureja le tradicionalnih trgovinskih področij zniževanja carin in zmanjševanja necarinskih ovir v trgovini blaga in storitev, temveč posega tudi na druga precej občutljiva gospodarska področja, ki so povezana s trgovino, tj. v varstvo intelektualne lastnine, javna naročila, konkurenco, trajnostni razvoj in tudi mednarodne investicije.

> Kazalo vseh številk Pravne prakse



NOVO IZ PRAVNE PRAKSE

Številka 24-25, četrtek, 21. junija 2018
Številka 23, četrtek, 14. junija 2018
Številka 22, četrtek, 7. junija 2018
Številka 20-21, četrtek, 24. maja 2018
Številka 19, četrtek, 17. maja 2018
Številka 18, četrtek, 10. maja 2018


Arhiv člankov pravne prakse

2018

Januar
Februar
Marec
April
Maj


2017

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December


2016, 2015, 2014, 2013, 2012, 2011, 2010, 2009, 2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000, 1999, 1998, 1997, 1996, 1995, 1994, 1993, 1992, 1991