Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > NOVO iz Pravne prakse > Številka 2, četrtek, 18. januar 2018
 

Pravna praksa

NOVO iz Pravne prakse

Številka 2, četrtek, 18. januar 2018


mag. Evelin Tratar Pristavec

K predlogu Zakona o strokovnih pomočnikih sodstva

Vlada Republike Slovenije je na seji dne 11. januarja 2017 potrdila besedilo predloga novega Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT). Predlog ZSICT med cilji zasleduje sistemsko ureditev statusnih in organizacijskih vsebin s tega področja v enovitem predpisu, zagotavlja visoko raven kakovosti izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj, s sorazmernimi ukrepi krepi odgovornost strokovnih pomočnikov sodstva, stroki omogoča večjo in določnejšo vlogo pri obravnavi strokovnih vprašanj ter skuša na nezapleten in učinkovit način omogočiti izvajanje predvidenih procesov tako, da bo hkrati zagotovljena tudi pravna varnost licenciranih strokovnjakov. Vsi navedeni cilji vsekakor niso brez širšega ozadja. Gre za potrebo po kakovostni 

Suzana Pecin

Odškodninska odgovornost organov Slovenije za kršitve prava EU – Nekateri vidiki zadeve Kotnik

Propad ameriške banke Lehman Brothers je vodil v globalno finančno krizo, ki je vplivala tudi na reševanje bank v Sloveniji. Za zagotavljanje stabilnosti notranjega trga so bili pomembni tako ukrepi, sprejeti na ravni EU, kot tudi ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni. Na ravni EU je bil sprejet ukrep za reševanje bank bail-in s Sporočilom Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 (v nadaljevanju: Sporočilo o bančništvu), ki ga je zakonodajalec na predlog Vlade Slovenije prenesel v nacionalno pravo s sprejemom sprememb in dopolnitev Zakona o bančništvu (ZBan-1). Na tej pravni podlagi je Banka Slovenije 17. decembra 2013 izdala odločbe o izrednih ukrepih zoper Novo Ljubljansko banko, d. d., Novo kreditno banko Maribor, d. d., Factor banko, d. d., Probanko, d. d. in Abanko Vipa, d. d., s čimer naj bi efektivno obnovila finančno stanje bank in zmanjšala nevarnost za izkrivljanje konkurence. Posledica sprejetih ukrepov je bil izbris lastniškega kapitala delničarjev, hibridnih finančnih instrumentov in podrejenih dolžniških instrumentov. Kljub nekaterim prednostim, ki izhajajo iz ukrepa bail-in, lahko zaznamo tudi nekatere problematike, kot je poseg v pravico do zasebne lastnine. Poglejmo si, ali je možno ugotoviti obstoj odškodninske odgovornosti slovenskega zakonodajalca in ustavnega sodišča za kršitve prava Evropske unije (EU).

Boštjan Udovič

Pogoji za opravljanje upravljanja

V tem prispevku na temo upravljanja nepremičnin v Republiki Sloveniji bom nekaj besed namenil predvsem problematiki pogojev za opravljanje dejavnosti oziroma njihove odsotnosti in vplivu, ki ga ima takšna popolna deregulacija na tako občutljivem področju za izvajalce in uporabnike storitev upravljanja. V veljavni ureditvi je edini pogoj za opravljanje dejavnosti upravljanja določen v drugem odstavku 49. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Skladno z navedeno določbo je lahko upravnik pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za upravljanje z nepremičninami oziroma je eden od etažnih lastnikov v večstanovanjski stavbi, na katero se določitev upravnika nanaša. Najprej moram omeniti, da Stvarnopravni zakonik (SPZ) podobne določbe ne vsebuje, zato navedena ureditev velja zgolj za upravnike v večstanovanjskih in stanovanjsko-poslovnih stavbah. Za upravljanje ostalih stavb v etažni lastnini torej sploh ni nobenih pogojev. To je le ena od negativnih posledic razdrobljene ureditve področja upravljanja, o kateri pa sem podrobneje spregovoril v enem od prejšnjih prispevkov.

dr. Miha Trampuž

Medijski pravili »must-carry« in »must-offer« v razmerju do avtorske in sorodnih pravic

Posamezna pravna področja so bolj ali manj zaokroženi in celoviti sklopi pravil, ki urejajo določen segment družbe glede na njegove značilnosti, potrebe in namene. Posebna vprašanja se lahko odprejo, kadar pride do soočenja, prekrivanja ali celo konfrontacije dveh različnih pravnih področij. Tak primer je razmerje med medijskim in avtorskim pravom, ki se posebej izostri pri medijskem pravilu o obveznosti (kabelskega) prenosa RTV-programov posebnega pomena oziroma pri t. i. pravilih »must-carry« in »must-offer«. Postavlja se vprašanje, ali lahko medijsko pravo poseže v ali celo preseže sistem avtorskega prava tako, da se določena avtorska pravica ne upošteva in ne izvaja. Odgovor na to vprašanje skušam poiskati v tem prispevku.

> Kazalo vseh številk Pravne prakse



NOVO IZ PRAVNE PRAKSE

Številka 2, četrtek, 18. januar 2018
Številka 1, četrtek, 11. januar 2018
Številka 49-50, četrtek, 21. december 2017
Številka 48, četrtek, 14. december 2017
Številka 47, četrtek, 7. december 2017
Številka 45-46, četrtek, 23. november 2017


Arhiv člankov pravne prakse

2017

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December


2016

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December


2015, 2014, 2013, 2012, 2011, 2010, 2009, 2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000, 1999, 1998, 1997, 1996, 1995, 1994, 1993, 1992, 1991