Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > NOVO iz Pravne prakse > Številka 11, četrtek, 23. marec 2017
 

Pravna praksa

NOVO iz Pravne prakse

Številka 11, četrtek, 23. marec 2017


dr. Marko Pavliha

Kdo je destruktiven in skrajno neodgovoren glede drugega tira

Ko smo prejšnji torek člani koordinacijskega odbora sveta za civilni nadzor projekta drugi tir na tiskovni konferenci predstavili predlog Zakona o gradnji in financiranju gradnje proge Koper-Divacˇa, je oblast reagirala dokaj predvidljivo: burno, panično in žaljivo. Našo potezo so označili za »destruktivno« in »skrajno neodgovorno«, ker naj bi v kratkem Ministrstvo za infrastrukturo v parlamentarno proceduro vložilo svojo verzijo zakona. Pristojni državni sekretar je za medije nekako zmogel prebrati izjavo, da gre »za zahteven in celovit zakon, ki bo opredelil temeljne pogoje in pravni okvir za izvedbo financiranja, gradnjo in upravljanje drugega tira«, zato tisti, ki ponujajo nov projekt ali »nadaljujejo z vlaganjem novega zakona, čeprav vedo, da je osnutek zakona že pripravljen, poskušajo preprečiti, da se drugi tir sploh začne graditi«, kar naj bi imelo gospodarske posledice za Luko Koper in celotno logistiko. 

Gregor Kovačič

Čezmejni primer pri Uredbi o evropskem nalogu za zamrznitev bančnih računov

Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Uredba), ki se uporablja od 18. januarja 2017, v členu 2(1) (Področje uporabe) določa, da se uporablja za denarne terjatve v civilnih in gospodarskih zadevah v čezmejnih primerih, kot so nadalje definirani v členu 3(1) Uredbe. Besedilo Uredbe v zvezi z definicijo čezmejnega primera se zdi nejasno in nedosledno (zlasti točka 10 uvodnih izjav v povezavi s členom 3(1) Uredbe) in meče senco dvoma na vprašanje uporabljivosti Uredbe v določenih primerih. Zato želim v tem prispevku nakazati, v katerih primerih (naj) se Uredba sploh lahko uporabi.

dr. Andraž Teršek

Svoboda izražanja med dolžnostjo najostrejše kritike in pravico do laganja

Snovalci mednarodnega oxfordskega slovarja so ob koncu leta 2016 objavili besedo, ki naj bi – tudi kot nova beseda za splošno rabo – zaznamovala zaznavo živečega časa: »poresničnost«, tudi postresničnost (ang. post-truth) in »podejstvenost«, oziroma postfaktičnost. Beseda naj bi bila torej ključnega pomena za označitev časa in družbe tu-in-zdaj, označuje pa družboslovno-humanistični konsenz, da koncepta »resnice« in »dokazljivih dejstev« nista le zrelativizirana, ampak tudi presežena, rekel bi onkraj-prestopljena, čez-odložena, povsem spregledana, neupoštevana ali zanikana od upravljajoče gosposke v sferah javne oblasti (antipolitičnih upravljavskih menedžerjev), multinacionalne ekonomije in nadnacionalnih finančnih ustanov. Dejstva in resnica sta torej kot koncepta popolnoma razvrednotena, izničena in v smislu »normativne moči dejanskega in resničnega« zelo oslabljena. Zadnje predsedniške volitve v ZDA in zmaga Donalda Trumpa pa se že označujejo kot »dogodek«, ki je celo novi mejnik krepitve in brezmejne skrajnosti pri izničenju pomena dejstev in resnice v javni sferi in pri delovanju političnega procesa. Vsaka nova Trumpova tiskovna konferenca, vsak njegov javni nastop in nemara vsak njegov (pogosto ponočnjaški) tvit to potrjujejo.

dr. Andrej Ekart

Lestvica Doing Business Svetovne banke – kako izboljšati slovensko uvrstitev

Svetovna banka (World Bank) vsako leto objavi raziskavo Doing Business, s katero preverja uspešnost 190 držav po svetu na več področjih. Slovenija je v letu 2016 skupno zasedla 30 mesto, kar je sorazmerno zadovoljiv dosežek. Pri tej primerjalni raziskavi je uporabljena funkcionalna metoda, ki se najpogosteje uporablja v primerjalnem pravu. Funkcionalna metoda temelji na študiji primera (ang. case study) in izhaja iz predpostavk, da se pravni sistemi soočajo s podobnimi problemi, da enake probleme rešujejo na različne načine in da kljub različnemu načinu reševanja enakih problemov na koncu pridejo do podobnih rezultatov. Gre za najvplivnejšo svetovno lestvico uspešnosti držav, ki jo citirajo pomembni svetovni mediji, kot so Wall Street Journal, Financial Times, Reuters, Economist itd. Slovenska uvrstitev na tej lestvici je izjemno pomembna, saj lahko vpliva na obseg tujih vlaganj v državo in s tem na blaginjo državljanov.

> Kazalo vseh številk Pravne prakse



NOVO IZ PRAVNE PRAKSE

Številka 11, četrtek, 23. marec 2017
Številka 10, četrtek, 16. marec 2017
Številka 9, četrtek, 9. marec 2017
Številka 7-8, četrtek, 23. februar 2017
Številka 6, četrtek, 15. februar 2017
Številka 5, petek, 10. februar 2017


Arhiv člankov pravne prakse

2017

Januar
Februar


2016

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December


2015, 2014, 2013, 2012, 2011, 2010, 2009, 2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000, 1999, 1998, 1997, 1996, 1995, 1994, 1993, 1992, 1991