Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > NOVO iz Pravne prakse > Številka 20-21, četrtek, 24. maj 2017
 

Pravna praksa

NOVO iz Pravne prakse

Številka 20-21, četrtek, 24. maj 2017


Vlasta Nussdorfer

Kako potovati od »uradničkov« do uradnikov?

Varuh človekovih pravic v svojih letnih poročilih že 22 let ocenjuje stopnjo spoštovanja in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin tako v zakonodajni kot tudi izvršilni in sodni veji oblasti pa tudi v vseh institucijah, v katerih je ljudem odvzeta ali omejena svoboda gibanja. Je namreč svojevrstna oblika nadzora odnosov med ljudmi in institucijami države. Ugotavlja, kritizira, priporoča, zahteva in le redko hvali. Letos vendarle ugotavljamo nekatere premike, čedalje bolj se namreč upoštevajo priporočila Varuha. Nastajajo različne zakonske rešitve na področju pravosodja in zdravstva, iščejo se rešitve na področju preprečevanja zlorab delavcev in tudi drugje.

Ana Čeh

Podaljšanje poskusnega dela

Navidezno jasna, a skopa določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v zvezi z institutom poskusnega dela puščajo več odprtih vprašanj, eno izmed njih je tudi vprašanje podaljšanja poskusnega dela, s katerim se je pred kratkim ukvarjalo Vrhovno sodišče RS. Poskusno delo delodajalcu omogoči, da v določenem obdobju preizkusi delavca in ugotovi, ali je ta dejansko sposoben samostojno in v skladu s pričakovanji delodajalca opravljati delo, za katerega sta sklenila pogodbo o zaposlitvi, delavcu pa omogoči, da v istem obdobju ugotovi, ali mu delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ustreza. Delavec in delodajalec se v pogodbi o zaposlitvi lahko dogovorita o poskusnem delu, ki lahko traja največ šest mesecev in se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela.

Nejc Setnikar

(Ne)upoštevanje naknadnih vplačil pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov

Pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov je davčna osnova enaka razliki med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (vštevajoč normirane stroške). Pravno pravilno in ekonomsko logično je, da se v vrednost kapitala tako v trenutku pridobitve kot v trenutku odsvojitve všteje tudi naknadno vplačilo družbenika, ne glede na morebitni datumski zamik pri vplačilu osnovnega vložka in naknadnem vplačilu ter ne glede na okoliščino, v kateri je ta kapitalski dobiček ustvarjen (prenos deleža, likvidacija družbe idr.).

dr. Andreja Primec in dr. Igor Perko

Javno naročanje informacijskih rešitev

V digitalni dobi so učinkoviti informacijski sistemi nepogrešljivi na vseh ravneh življenja, vključno z javnim sektorjem. Se spomnite počutja, ko zataji vaš osebni računalnik ali pametni telefon? Si predstavljate, kakšno škodo povzroči šele napačno posredovanje podatkov o zdravstvenem stanju posameznikov ali izbris podatkov celotne zdravstvene kartoteke ali pa kar izbris zbirke zdravstvenih kartotek? Nepredstavljivo! Zato je toliko bolj pomembno, da pri snovanju informacijskih rešitev v javnem sektorju, ki poleg tega, da skrbi za splošno javno dobro, bdi tudi nad varnostjo v državi, pristojni to nalogo vzamejo skrajno resno. Poleg skrbi za strokovne, kakovostne in učinkovite informacijske rešitve morajo slediti tudi zahtevam za gospodarno in transparentno trošenje javnih sredstev, k čemur naj bi pripomogel sistem javnega naročanja.

> Kazalo vseh številk Pravne prakse



NOVO IZ PRAVNE PRAKSE

Številka 20-21, četrtek, 24. maj 2017
Številka 19, četrtek, 18. maj 2017
Številka 18, četrtek, 11. maj 2017
Številka 16-17, petek, 21. april 2017
Številka 15, četrtek, 13. april 2017
Številka 14, četrtek, 6. april 2017


Arhiv člankov pravne prakse

2017

Januar
Februar
Marec
April


2016

Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December


2015, 2014, 2013, 2012, 2011, 2010, 2009, 2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000, 1999, 1998, 1997, 1996, 1995, 1994, 1993, 1992, 1991