NOVO iz Pravne prakse

dr. Matjaž Ambrož

Na televiziji

V kazenskopravnem pogledu so bili, to že lahko rečemo, pretekli tedni precej razburljivi. Sodišče prve stopnje je razsodilo v zadevi Patria, pred tem pa smo lovili Hildo Tovšak in spremljali, kako nekateri obsojenci v zadevi Čista lopata do zadnjega na pošti niso prevzeli pravnomočne sodbe. Pri poročilih je bilo kar nekaj spektakla. Nekateri očividci so se zaklinjali, da so Hildo Tovšak videli na letališču v Frankfurtu, drugi na Hrvaškem, tretji na poti v Makedonijo, res pa je, da je ves čas obstajal tudi resen sum, da je odpotovala v podsaharsko Afriko, kjer naj bi prebivali neki njeni sorodniki. Posamezne verzije so se med sabo sicer delno izključevale, a to je normalno: človek navsezadnje ne more biti na več mestih hkrati. Pravi direndaj, skratka. V dnevih lova se je odzvala tudi politika, ki je med drugim napovedala spremembe kazenske zakonodaje. Kot smo izvedeli, veljavna kazenska zakonodaja s svojo pretirano demokratičnostjo in permisivnostjo ustvarja cel kup poteškoč (»ovir za delovanje pravne države«). Take zakonodaje nimajo nikjer drugje v Evropi, so rekli tisti, ki jih je nehote zaneslo v komparativne vode.

dr. Nina Plavšak

Poenostavljena prisilna poravnava

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (novela ZFPPIPP-E) bo v naši pravni ureditvi uveljavil novo vrsto postopka zaradi insolventnosti − postopek poenostavljene prisilne poravnave. Postopek bo omogočal mikro družbam in samostojnim podjetnikom preprostejšo izvedbo finančnega prestrukturiranja.

Andrejka Grlić

Iz črne in sive sedanjosti v svetlejšo prihodnost – zbudimo se!

Glede na trenutne razmere v naši državi, ko smo priča negativnim novicam, povezanim s stagnacijo gospodarstva, odpuščanjem zaposlenih, neizplačilom plač, delu in zaposlovanju na črno, sivi ekonomiji in zdaj še opozorilu Evropske komisije, sem preprosto začutila potrebo, da moram o tem tudi jaz javno spregovoriti. Nikoli si nisem predstavljala, da bom kot pravnica pisala o ekonomskih temah, morali in etiki. Mislim, da je skrajni čas, da si vsi skupaj nalijemo čistega vina in ugotovimo, da smo za položaj, v katerem smo, krivi tudi sami. In če želimo, da se stanje spremeni, moramo sami tudi nekaj storiti.

dr. Jasna Murgel

Novi Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami

Novi Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) je bil sprejet sicer že leta 2011, vendar je bila njegova veljavnost odložena. Uporabljati se začne 1. septembra 2013 in bo zamenjal istoimenski zakon iz leta 2000. V postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami vnaša pomembne spremembe, predvsem glede oblike in izvajanja dodatne strokovne pomoči kot ene pomembnih oblik zagotavljanja podpore otrokom s posebnimi potrebami.