Skupen evropski azilni sistem bo med drugim poenotil postopke in roke pri obravnavi prošenj za azil, ki so sedaj po državah članicah EU zelo različni, ter zagotovil boljše pogoje sprejema oz. dostojno življenje prosilcem za azil.
Obravnava zahtevkov za azil bo lahko praviloma trajala največ šest mesecev, hkrati bodo lahko prosilci za azil delo začeli iskati že po devetih in ne po 12 mesecih, kot je veljalo doslej. Odgovornost držav, da prosilcem zagotovijo ustrezno stanovanje, hrano, zdravniško in psihološko oskrbo, se povečuje, prav tako dolžnost zaščititi mladoletne.
Nadgrajena, a ne bistveno spremenjena bo t.i. dublinska uredba iz leta 2005, po kateri je za obravnavo prošnje za azil odgovorna tista država, preko katere je prosilec prispel v unijo. Zaradi tega so praviloma preobremenjene sredozemske države ob južnih zunanjih mejah unije, kot so Grčija, Italija in Malta.
Slednje so zahtevale, da se ta dolžnost porazdeli med vse države, a niso bile uspešne. Vendarle pa naj bi nova pravila to breme malce razporedila in predvsem preprečila krize z azilanti v posameznih državah EU, kakršnim smo bili priča v preteklosti. Vzpostavljen bo poseben mehanizem za zgodnje opozarjanje pred temi krizami, vračanje prosilcev za azil v tiste države EU, ki temu niso kos, se bo ustavilo.
Policija bo imela v prihodnje dostop do seznama prosilcev za azil in njihovih prstnih odtisov iz podatkovne zbirke Eurodac, kar naj bi ji pomagalo v boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem. Eurodac je bil sicer v osnovi vzpostavljen zato, da bi preprečili zlorabe azilnega sistema.
V EU je bilo lani dobrih 330.000 prosilcev za azil. Potem ko je bil dosežen neuradni dogovor med parlamentom, ki ima v tem primeru pravico soodločanja, in državami članicami, so notranji ministri EU nova pravila potrdili minuli petek, sedaj pa so jim po pričakovanjih sledili še evropski poslanci.
Sistem seveda velja za tiste, ki se v EU zatečejo zaradi političnega ali verskega preganjanja doma, ne pa tudi za t.i. ekonomske begunce oziroma ekonomske migrante, ki v Evropo bežijo zaradi revščine.
Notranji minister Gregor Virant je na petkovem zasedanju notranjih ministrov EU povedal, da je Slovenija nov azilni sistem sicer podprla, saj so enotni standardi v azilnih postopkih in pri mednarodni zaščiti potrebni, a z njim ni najbolj zadovoljna. Moti jo predvsem, da bo nekoliko zakompliciral azilni postopek, medtem ko se Slovenija trudi upravne postopke poenostavljati.
