Matoz trdi, da je sodnica Barbara Klajnšek že ob določitvi datuma za razglasitev sodbe kršila zakon o kazenskem postopku, saj sodbe ni razglasila takoj po zaključku glavne obravnave 3. junija, pač pa je razglasitev odložila za dva dni.
Glede na dejstvo, da je ob izreku sodbe sodnica prebrala tudi poprej napisano obširno obrazložitev razlogov sodbe in glede na odvetnikove pisne zahteve po vročitvi prepisa, Matoz meni, da sodišče s svojim ravnanjem krši 314. člen zakona o kazenskem postopku.
"Več kot očitno je, da sodišče noče seznaniti zagovornikov in strank v postopku z bistvenimi razlogi izreka sodbe, ki so bili s strani razpravljajoče sodnice podani, to pa strankam onemogoča, da jih podrobno preučijo," je zapisal Matoz, ki meni, da sodišče s tem glede na velik odziv sodbe v javnosti tudi onemogoča jasno in popolno informiranost javnosti v navedeni zadevi.
Na sodišču so v odzivu na Matozove trditve za STA potrdili, da so od njegove odvetniške družbe po elektronski pošti 10. in 11. junija prejeli več elektronskih sporočil, v katerih je prosil za takojšnjo vročitev prepisa obrazložene sodbe.
Ker pa sodba še ni izdelana, jim sodišče ni moglo posredovati prepisa obrazložene sodbe. Ko bo sodba izdelana, predvidoma po koncu sodnih počitnic, pa bo sodišče vsem strankam vročalo sodbo v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku, so zagotovili na ljubljanskem okrajnem sodišču.
V zvezi z obtožbami Matoza na račun odloga razglasitve sodbe pa so na sodišču pojasnili, da se v skrajšanem postopku praviloma sodba razglasi takoj po končani glavni obravnavi. Vendar pa tega ni mogoče storiti vselej, še posebej ne v primeru, če gre za večje število obdolžencev ali večje število kaznivih dejanj.
"Pri sojenju v t. i. zadevi Patria je šlo za izjemno zahtevno zadevo. Opravljenih je bilo 50 narokov, spis v tej zadevi obsega približno 22.000 strani, zato si je morala sodnica po končanih zaključnih besedah vzeti toliko časa, da je lahko pripravila izčrpno strokovno obrazložitev," so še dodali na sodišču.
Ljubljansko okrajno sodišče je prejšnjo sredo tri obtožene v zadevi Patria, predsednika SDS Janšo, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča, spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Sodba sicer še ni pravnomočna.
Sodišče je sledilo predlogu tožilstva in Janšo obsodilo na dve leti zapora, Črnkoviču in Krkoviču pa je prisodilo 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali plačati še po 37.000 evrov stranske denarne kazni.
Vsi trije sicer že od začetka sojenja septembra 2011 zatrjujejo, da so nedolžni ter da je proces politično motiviran. Po oceni obrambe obtožni predlog ni bil popoln oziroma očitki niso bili konkretizirani, kar onemogoča učinkovito obrambo. Večina dokazov pa je bila po trditvah obrambe nezakonita.
Zgodba še zdaleč ni zaključena, saj so napovedane pritožbe na sodbo, prav tako se mora postopek končati zoper nekdanjega prvega moža HSE Jožeta Zagožna in poslovneža Walterja Wolfa, ki sta izločena iz postopka. Prvi je zbolel, Wolf pa je odšel v Kanado. Zoper njega je razpisana mednarodna tiralica, odrejen je tudi pripor.
