Asmussen je pričakovano branil odločitev osrednjega organa denarne politike območja evra, da potrdi program OMT (Outright Monetary Transactions).
Gre za možnost neomejenega odkupovanja državnih obveznic članic območja evra, a se mora država, preden ECB pristane na odkup njenih obveznic, najprej obrniti na mehanizem za stabilnost evra in pri tem pristati na stroge pogoje pomoči.
Asmussen je spomnil, da je lani poleti kriza evrskega območja vse bolj preraščala v sistemsko, finančne trge pa je vse bolj preveval strah pred razpadom območja skupne valute. Pritisk trgov na ranljive države, tudi velika gospodarstva, kot sta italijansko in špansko, se je tako močno krepil.
Član izvršilnega odbora ECB je pojasnil, da je bil del dogajanja na trgu res posledica zaskrbljenost nad javnofinančno vzdržnostjo teh držav, a ključni dejavnik je bil tudi dvom v nepovratnost evrskega projekta. Vse to je vodilo v vse večjo fragmentacijo finančnega trga v območju evra in oteževalo življenje bankam in gospodarstvu v članicah na evrskem obrobju.
Potrditev programa, ki je slonel na zagotovilu predsednika ECB Maria Draghija, da bo centralna banka storila vse, kar je v njeni moči za obrambo evra, je bila tako po Asmussenovih besedah nujna za preprečitev razpada denarne unije. Tveganja zaradi neukrepanja so bila po oceni ECB večja od tveganj zaradi ukrepanja.
Pojasnil je tudi, da se je ECB pri zasnovi OMT veliko naučila iz izkušenj prvega programa odkupovanja državnih obveznic, ki ga je uvedla leto pred tem. Zagotovil je, da gre za jasno strukturiran in preglednejši program. ECB se po njegovih besedah tudi jasno zaveda svojega pravnega mandata, zato je program zamišljen tako, da ne gre za financiranje držav s strani centralne banke.
Poleg tega pa je Asmusssen spet spomnil, da je sprejem OMT, čeprav se še nobena članica ni odločila zanj, bistveno pomiril vlagatelje in izboljšal razmere na finančnem trgu v območju evra.
Drugačnega mnenja je bil šef nemške centralne banke Weidmann, ki kot edini med člani sveta ECB ni glasoval za OMT. Jasno je tako povedal, da naloga denarne politike ne sme biti kupovanje časa za države, ki bi morale ukrepati na področju javnih financ.
Prepričan je, da se s programom zabrisuje ločnica med denarno politiko, ki je v rokah ECB, in javnofinančno politiko, ki je naloga članic. Ob tem Weidmann meni, da program ogroža verodostojnost ECB.
Obravnava bo podlaga za presojo o skladnosti novega programa odkupovanja obveznic ranljivih evrskih držav z nemško zakonodajo. Odločitev naj bi ustavno sodišče po nekaterih ocenah sprejelo šele jeseni, a odprto ostaja vprašanje, če lahko ustavni sodniki sploh presojajo o delovanju ECB.
