Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je namreč 26. junija lani odločil, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih, državi pa je naložil, da mora v letu dni pripraviti celovit sistem izplačila odškodnin izbrisanim. Aprila letos je vlada napovedala, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice zaprosila za podaljšanje omenjenega roka, a ji sodišče prošnje ni odobrilo.
Zdaj bo vlada, kot napoveduje minister Virant, maksimalno pohitela s pripravo zakona, a ob tem opozarja, da bi ob maksimalni naglici zakon lahko sprejeli kvečjemu septembra.
"Janševa vlada pri pripravi odškodninske sheme, ki jo moramo na podlagi sodbe sprejeti, ni naredila praktično ničesar in zato je nastala velika zamuda," je dejal Virant za STA. Dodal je, da se je sam tega projekta lotil prioritetno, tako da je osnutek zakona že pripravljen.
V ponedeljek ga bodo tako najprej predstavili prizadetim oziroma organizacijam, ki zastopajo izbrisane. Ob tem pravi, da bodo vabila poslali vsem organizacijam, ki jih poznajo, ostale pa bodo k udeležbi povabili preko spleta. V postopku sprejemanja zakona bodo torej kljub vsem zamudam upoštevali tudi čas za javno razpravo.
"Potem bomo pa z maksimalno hitrostjo šli skozi usklajevanja v vladi in koaliciji in skušali zakon čim prej spraviti skozi DZ," navaja minister. Če bodo ocenili, da bi lahko sicer nastala finančna škoda za državo, bi zakon lahko po njegovih besedah predlagali v sprejem tudi po nujnem postopku.
Ob tem svari, da lahko zamuda povzroči nove tožbe pred evropskim sodiščem. "Praksa je pokazala, da nas takšne tožbe na koncu stanejo več, kot pa če zadevo sami interno uredimo, zato mi je žal, da so to zamudo v mandatu prejšnje vlade pridelali in bom napel vse sile, da zakon o odškodninski shemi čim hitreje pride čez državni zbor," je dodal.
Nekdanji minister za notranje zadeve Vinko Gorenak zavrača Virantove očitke. Kot je poudaril za STA, so v času njegovega mandata vseskozi sledili temu, kar je državi junija lani naložilo evropsko sodišče. V treh mesecih so poravnali odškodnine šestim izbrisanim, do 26. decembra pa so morali pripraviti tudi načrt reševanja problema. Ta rok jim je sodišče za en mesec podaljšalo in oddali so ga januarja letos, pojasnjuje Gorenak, ki je z ministrskega mesta ob menjavi vlade odšel marca.
Med predajo poslov je Virantu, kot pravi Gorenak, med drugim predstavil tudi omenjeni načrt in zastavljene usmeritve za pripravo zakonodaje.
Od predaje poslov je bilo po njegovem mnenju dovolj časa za sprejetje zakonodaje, za izpolnitev obveznosti v določenem roku pa po Gorenakovem mnenju tudi še ni prepozno. Kot pravi, ravno Virant dokazuje, da se da zakone sprejeti v enem tednu, prejšnji teden so namreč končali pogajanja s sindikati o posegu v plače javnih uslužbencev, ta teden pa so zakonodajo že sprejeli v DZ.
Kot pojasnjuje Gorenak, je sam rešitev videl v obliki enega ali dveh zakonov, ki bi skupaj ali ločeno urejala materialno in nematerialno škodo. V členih bi bilo po njegovem mnenju treba med drugim določiti višino odškodnine, ki ne sme preseči višine odškodnine za žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki znaša 1,3 evra na dan. Prav tako bi bilo treba določiti tudi, kdo je do odškodnine upravičen in za katero obdobje, pojasnjuje nekdanji minister.
Po Gorenakovem osebnem mnenju bi morali glede na stanje v državnem proračunu z zakonom o izvrševanju proračuna vsako leto določiti tudi znesek, koliko bo Slovenija v posameznem letu namenila za te odškodnine.
Odgovor evropskega sodišča je Državno pravobranilstvo, ki v zadevi zastopa državo, dobilo 14. maja. V njem je tudi zapisano, naj Slovenija o implementaciji sodbe glede izbrisanih redno poroča pred pristojnim odborom namestnikov ministrov Sveta Evrope.
Omenjeni odbor bo zasedal v začetku junija v Strasbourgu, udeležil pa se ga bo minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant. Kot so zapisali na ministrstvu, namerava odboru pojasniti dosedanje aktivnosti Slovenije pri uresničevanju sodbe in predstaviti osnutek predloga odškodninske sheme.
