Inšpektorat za delo opozarja delodajalce, da pri opravljanju inšpekcijskega nadzora v primerih sklenjenih podjemnih pogodb ugotavljajo elemente delovnega razmerja in delodajalce dosledno kaznujejo, v kolikor ugotovijo tovrstne kršitve.
Delodajalce pa inšpektorat poziva, da za dela iz redne dejavnosti sklepajo predpisane pogodbe o zaposlitvi. Ocenjujejo namreč, da podjemne pogodbe, glede na davke in prispevke, tudi ekonomsko niso bolj ugodne od pogodb o zaposlitvi.
Lani so inšpektorji za delo ugotovili skupno 841 kršitev, ki so se nanašale na določbe zakona o delovnih razmerjih o zaposlovanju oziroma na institut pogodbe o zaposlitvi. Največ se jih je nanašalo na pogodbo o zaposlitvi za določen čas ter na sklepanje pogodb civilnega prava v primerih, ko so podani elementi delovnega razmerja, so sporočili z inšpektorata za delo.
Inšpektorji so tako ugotovili 121 kršitev 11. člena zakona o delovnih razmerjih. Inšpektorji poročajo tudi, da delodajalci delavcev, ki delajo na podlagi pogodb civilnega prava, v nekaterih primerih ne prijavijo v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Inšpektorica za delo je pri obravnavi konkretnega primera ugotovila, da je delavka pri delodajalcu opravljala delo strežbe na podlagi podjemne pogodbe. V pogodbi je bilo delo opredeljeno kot pomoč v strežbi od točno določenega datuma do nadaljnjega.
Delodajalec je po nadzoru izkazal inšpektorici obračun prejemkov te delavke, ki ga je naredil v skladu z davčnimi predpisi za podjemno delo z vsemi ustreznimi računovodskimi elementi za obračun prejemka, za čas določenega dne, ko je delavka opravljala delo za delodajalca. Plačilo za delo je bilo obračunano le za 25 evrov neto.
S sklenjeno podjemno pogodbo, ki je bila sklenjena za nedoločen čas (do nadaljnjega), ne gre za podjemno delo, temveč ima podjemna pogodba in narava dela elemente delovnega razmerja. Pogodba je veljala še v času inšpekcijskega pregleda, po šestih mesecih od začetka opravljanja dela. Zato inšpektorica ni upoštevala navedb delodajalca, da gre za enkratno pomoč gostincu pri pripravi piknika za goste lokala.
Delodajalec je bil spoznan za odgovornega za prekršek zakonu o delovnih razmerjih, za kar mu je bila s plačilnim nalogom izrečena globa v znesku 1500 evrov. Zoper plačilni nalog je bila vložena zahteva za sodno varstvo.
Sodišče je ugotovilo, da je storilec očitani prekršek storil in je zanj odgovoren in ni upoštevalo, da je šlo samo za enkratno pomoč v strežbi. Zahtevo za sodno varstvo storilca je zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izdani plačilni nalog.
