Z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju se začasno do konca leta 2014 uzakonja spremenjena plačna lestvica. Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je pojasnil, da se bodo s t.i. kompresijo plačne lestvice osnovne plače znižale od pol do blizu pet odstotkov. Pri tem je opozoril na princip solidarnosti, saj se bodo tistim v višjih plačnih razredih plače znižale za višji odstotek kot tistim v nižjih plačnih razredih.
Princip, da se plače v večjem odstotku znižajo tistim v višjih plačnih razredih, najbolj torej funkcionarjem, je v razpravi podprlo več poslanskih skupin. Pozdravljale so tudi, da je bil dogovor dosežen v socialnem dialogu. V SDS pa so ob tem ugotavljali, da so odzivi sindikatov sedaj drugačni, kot so bili v času prejšnje vlade. Kot je dejal Tomaž Lisec (SDS), je očitno sedaj za sindikate prava vlada in ni "rožljanja s protesti, stavkami, referendumom".
Nekaj pomislekov je bilo slišati tudi iz drugih poslanskih skupin. Po oceni SLS je dogovorjeni poseg bistveno preskromen. Zmotilo jih je tudi, da se za člane sindikatov predvideva za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč in jubilejne nagrade. Do tega so bili kritični še v DeSUS, ki se jim tudi zdi nepravično nižanje plač tistim v najnižjih plačnih razredih.
DL pa je opozorila, da je njihov minister "domačo nalogo" naredil, sedaj pa bi mu morali slediti tudi drugi ministri s sistemskimi, najbolje trajnimi ukrepi na posameznih področjih.
Po Virantovih besedah je dogovor s sindikati pomemben korak na poti fiskalne konsolidacije države. Če ne bi storili nič in ne bi šli v pogajanja ter se s sindikati dogovorili o ukrepih, bi ob koncu leta preprosto ostali brez denarja za plače, je pojasnil. Kot pomembno pa je izpostavil, da se je s tem ohranilo socialni mir.
Med pomembnejšimi ukrepi, ki so jih dogovorili za letošnje in prihodnje leti, je Virant poleg spremenjene plačne lestvice izpostavil še delno zamrznitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, zamik izplačila zaostalih napredovanj, zamrznitev novih napredovanj in delovne uspešnosti ter zniževanje števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni.
Novelo je podprlo 49 poslancev, proti ni bil nihče, 30 opozicijskih poslancev in predstavnik italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli pa so se glasovanja vzdržali.
DZ je sprejel tudi novelo zakona o sodniški službi ter novelo zakona o državnem pravobranilstvu. Z njima se določa, da se bo novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju uporabljala tudi za določanje plač sodnikov ter državnih pravobranilcev in njihovih pomočnikov. Za sprejem obeh novel je glasovalo 60 poslancev, nihče ni bil proti, 24 pa se jih je vzdržalo.
V izplačila javnim uslužbencem posega tudi zakon o izvrševanju državnega proračuna v letih 2013 in 2013. Tako se za funkcionarje znižuje nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, omejuje napredovanja javnih uslužbencev, jim znižuje premije kolektivnega zavarovanja ter določa višina regresa.
Dodatno se v skladu s sporazumom s sindikati blaži določbe, ki so prepovedovale prenašanje sredstev s postavk za materialne stroške na postavke za plače. To praktično v celoti izničuje prihranke, ki jih prinašajo trije pred tem sprejeti zakoni o plačah javnih uslužbencev, so nasprotovali v opoziciji.
DZ je zakon o izvrševanju proračunov sprejel z 49 glasovi za in 32 proti.
Splošna stopnja DDV se bo s 1. julijem zvišala z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Od tega si vlada obeta dodatnih 250 milijonov evro letno, v kar pa opozicija dvomi.
Višje prilive od DDV namreč lahko po njihovem mnenju pričakujemo le na kratek rok, zatem pa se utegnejo zaradi padca kupne moči prebivalstva in šibkejšega gospodarstva celo zmanjšati. Zvišanje DDV bo dodatno zavrlo gospodarstvo in ogrozilo delovna mesta, še posebej pa bo prizadelo tiste z najnižjimi prihodki, so opozarjali v opoziciji. Vendar dopolnilo poslanskih skupin SLS, SDS in NSi, s katerim bi zvišanje DDV iz zakona črtalo, ni dobilo zadostne podpore.
Je pa večina sledila predlogu poslanskih skupin koalicije, naj se v zakon vrne zvišanje mesečnega prispevka za spremljanje programov RTV Slovenija, potem ko ga je dopoldne iz zakonskega besedila na predlog opozicije črtal matični odbor DZ za finance. Poslanci koalicije so zatrjevali, da je ta ukrep potreben zato, da se RTV Slovenija omogoči nemoteno izvajanje programov, ki jih sicer izvaja samo javni zavod in niso komercialne narave.
Za gospodinjstva se bo tako mesečni prispevek, ki se je z letošnjim januarjem znižal na 12,11 evra, vnovič vrnil na 12,75 evra.
V opoziciji so ponovnemu zvišanju rtv-prispevka ostro nasprotovali. S tem se bo vodstvu RTV Slovenija dalo še več denarja za netransparentno trošenje, so opozarjali in omenjali poročilo računskega sodišča, ki je razkrilo vrsto nepravilnosti v poslovanju zavoda. "Z državnim denarjem kupujete svojo lepoto na RTV," je pred glasovanjem opozoril Vinko Gorenak (SDS).
