Novelo zakona o gospodarskih družbah, s katerim so solastnikom insolventnih podjetij onemogočili ustanavljanje novih podjetij, v postopek pa jo je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS), je DZ sprejel 19. oktobra 2011, DS pa je nekaj dni kasneje nanjo izglasoval odložilni veto. DZ je nato zakonsko novelo vnovič potrdil 2. novembra, veljati pa je začela 29. novembra.
Vlada Boruta Pahorja, ki je takrat opravljala tekoče posle, je nato konec novembra 2011 vložila zahtevo za ustavno presojo novele zakona o gospodarskih družbah, saj je po posvetovanju s predstavniki ministrstev za pravosodje in gospodarstvo, Davčne uprave RS, Agencije RS za javnopravne evidence in storitve ter vrhovnega sodišča ugotovila, da novele v določenem delu ne bo mogoče izvajati. To pa bi lahko imelo težko popravljive škodljive posledice za podjetniško pobudo in posledično razvoj slovenskega gospodarstva.
Vladi se je z zahtevo za ustavno presojo novele zakona o gospodarskih družbah 7. decembra 2011 pridružil še DS, ki je menil, da zakonske rešitve posegajo v ustavno pravico svobode podjetniške pobude, ureditev pa da je preveč skrajna in bi lahko upočasnila gospodarski razvoj. Le dan kasneje, 8. decembra, je ustavno sodišče sklenilo zadržati izvajanje novele zakona o gospodarskih družbah, zdaj, skoraj leto in pol kasneje, pa je ugodilo vladi in DS ter sporna določila razveljavilo.
