Z agencijskim delom je bilo v Sloveniji v preteklosti povezanih več anomalij, ki jih deloma poskuša odpraviti tudi ZDR, ki je v veljavi od minulega meseca.
Kot je na današnjem poslovnem zajtrku zaposlitvene agencije Adecco v Ljubljani spomnil samostojni pravni svetovalec pri Združenju delodajalcev Slovenije Anže Hiršl, ZDR drugim na novo uvaja kvote za agencijske delavce.
Agencijski delavci tako lahko po novem predstavljajo le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oz. uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne šteje števila zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji.
Hiršl je v tej luči opozoril, da je izpolnjevanje kvot stvar agencij, tako da ne omejujejo uporabnika. Ta je v primeru, da delavce najema pri več agencijah, tem zgolj dolžan posredovati podatke o najetih delavcih, tako da ne pride do kršitev kvotnega sistema.
Poleg tega se po novem ZDR agencijsko delo všteva v dveletno obdobje veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Če nek delavec opravlja določeno delo pri uporabniku, lahko agencija z njim pogodbo za določen čas za isto delo sklene le še za eno leto, nato ga mora zaposliti za nedoločen čas. Če delavec začne nato opravljati neko drugo delo, se dvoletno obdobje zaposlitve za določen čas začne na novo.
Novi zakon uvaja tudi nove oz. spremenjene obveznosti za podjetja oz. uporabnike agencijskega dela. Med drugim izrecno določa njegovo odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Po Hiršlovih besedah mora podjetje, v katerem se odvija delovni proces, agencijskega delavca usposobiti za varno delo - mu zagotoviti zdravstveni pregled, varnostno opremo in potrebna navodila.
Uporabniki so odgovorni tudi za upoštevanje omejitev delovnega časa ter upoštevanja določb o odmorih in počitkih, kar je bilo doslej pogosto zanemarjeno, je povedal pravnik. Uporabniki so se namreč pogosto skrivali za agencijami in agencijskim delavcem odrejali delo prek razumnih omejitev, tako da so imeli ti po 400, 500 nezakonitih nadur, medtem ko zaposleni pri podjetju tega problema niso imeli.
Poleg tega so uporabniki dolžni predstavnike zaposlenih obveščati o razlogih za agencijsko delo in o številu agencijskih delavcev, po novem pa so tudi subsidiarno odgovorni za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, če agencija tega ne stori. Cilj je odgovorna izbira agencije, je pojasnil Hiršl.
Podjetja, ki najemajo agencijske delavce, morajo le tem pod enakimi pogoji kot svojim zaposlenim zagotoviti tudi nekatere druge ugodnosti (denimo parkirišče, počitniške kapacitete, ne pa tudi dodatnega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja), sicer lahko agencijski delavec zavrne opravljanje dela, je dodal.
Na novo so določene tudi kazni za uporabnika, ki krši zakonska določila, gibljejo pa se med 1500 in 4000 evri.
Kljub več spremembam pa področje agencijskega dela še vedno ni povsem urejeno. Ministrstvo za delo je zato že napovedalo novelo zakona o urejanju trga dela, ki naj bi zaostrila pogoje ustanavljanja agencij.
Kot je danes opozoril Hiršl, je v Sloveniji registriranih 180, 190 agencij, v tem smislu pa je potrebna selekcija, ki bi omogočila korektno poslovanje tistih, ki se trudijo, in izločitev tistih, ki nimajo dolgoročnega pristopa, je menil. Po njegovih besedah imamo primere majhnih agencij, ki kršijo obveznosti, se zaprejo, delavce prenesejo na drugo agencijo in ponavljajo slabo prakso.