Predsednik Foruma 21, nekdanji predsednik republike Milan Kučan je v nagovoru udeležencem današnjega posveta z naslovom Vstaja in politični sistem izpostavil, da so množične vstaje v takšnem obsegu novost v političnem življenju naše države.
Protesti v zadnjih mesecih pa po Kučanovih besedah porajajo tudi vrsto relevantnih vprašanj, denimo to, s čim so bili motivirani. Ali je šlo samo za izraz nezadovoljstva s konkretnimi ukrepi oblasti ali pa gre za nezadovoljstvo z izgubljenim vplivom ljudstva? Ali gre le za protest zoper politiko ali zoper politični koncept, se je vprašal Kučan.
Odgovore na ta vprašanja so na posvetu skušali podati prepoznavni predstavniki različnih strok. Antropologinja Vesna Vuk Godina je ocenila, da so bili protesti motivirani z neučinkovitostjo političnega sistema. Ta je za vstajnike nesprejemljiv, ker je ukinil neposredno demokracijo, zato vstajniško gibanje v resnici pomeni odklanjanje sistema kot takega, je dejala.
Vstajnik Rok Kogej iz Delavsko-punkerske univerze je izpostavil, da aktualne krize ne gre v prvi vrsti pripisati moralni krizi ali krizi pravne države, pač pa krizi kapitalizma. Vstajniki izpostavljajo različne težnje po spremembah sistema, po oceni Delavsko-punkerske univerze pa bi te morale iti v smeri demokratično socialistične ureditve, je povedal.
Pravnika Ciril Ribičič in Andraž Teršek sta govorila o možnostih korekcij v okviru aktualnega političnega sistem. Ribičič se je dotaknil volilnih sistemov in poudaril, da imata tako proporcionalni kot večinski svoje prednosti in slabosti. V Sloveniji bi bilo po njegovih besedah smiselno graditi na kombiniranem sistemu, pri katerem bi iz večinskega sistema vzeli stabilnost in personalizacijo, iz proporcionalnega pa koalicijsko sodelovanje in legitimnost.
Pravnik Andraž Teršek pa je dodal, da so nujne radikalne spremembe sistema, saj živimo v časih krize duha in tega duha "je treba prevzgojiti".
Sociolog Rastko Močnik je ocenil, da so vstaje "spodnesle moralno hegemonijo sedanjega perifernega kapitalističnega sistema". Evroatlantski bazen, v katerega se je integrirala tudi Slovenija, po njegovih besedah izgublja vodilni položaj v svetu, to pa po njegovi napovedi pomeni začetek daljšega obdobja nestabilnosti.
Samo Uhan je stanje v državi opisal s pomočjo nekaterih javnomnenjskih raziskav. Poudaril je, da te kažejo, da se je v zadnjih 20 letih po oceni državljanov izboljšalo tako splošno zadovoljstvo ljudi z življenjem, kot tudi zadovoljstvo z materialnim položajem. Prav tako se ima vse več ljudi občutek, da so bolj avtonomni kot pred dvema desetletjema. A z izboljševanjem položaja v Slovenije se je hkrati okrepila nekritičnost državljanov do razvojne paradigme, je opozoril Ihan.
