Še preden se bo Državnotožilski svet odločil, ali bo podal pobudo za spremembo zakonodaje, bo pridobil podatke o "primerjalni mednarodnopravni ureditvi tega vprašanja ter stališče Sodnega sveta, ki ima vprašanje mirovanja funkcije sodnikov urejeno praktično enako", je za STA pojasnila predsednica Državnotožilskega sveta Nastja Franko.
Generalni državni tožilec Fišer je namreč Državnotožilskemu svetu predlagal, naj na načelni ravni opravi razpravo o mirovanju funkcije državnega tožilca, ki jo določa 46. člen zakona o državnem tožilstvu. Slednji določa, da če je državni tožilec izvoljen na politično funkcijo (navaja pa tudi nekatere druge nepolitične funkcije), da mu "državnotožilska funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz državnotožilske službe mirujejo".
Takšna ureditev po mnenju Državnotožilskega sveta odpira tako načelna kot praktična vprašanja o njeni primernosti, saj se lahko z vrnitvijo nazaj na tožilstvo pojavi "očitek o prepletenosti s politiko, dvom v nepristranost državnega tožilca in s tem posledično povezano izgubo zaupanja v neodvisnost državnega tožilstva".
Zato bo, kot navaja Frankova, Državnotožilski svet temu vprašanju "namenil tudi nadaljnje aktivnosti". Med drugim bo razmislil tudi o oblikovanju pobude oziroma predloga za spremembo obstoječe zakonske ureditve, pred čemer pa bo, kot že rečeno, pridobil primerjalno analizo ureditev v drugih državah in stališče Sodnega sveta.
Vprašanje primernosti vračanja tožilcev v politiko se je pojavilo po vrnitvi Barbare Brezigar s položaja državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve nazaj na tožilstvo. Ni pa bil to edini podoben primer. Februarja lani je namreč Boštjan Škrlec, ki je bil nedolgo pred tem državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, prisegel kot višji državni tožilec, dva dni pozneje pa je Fišer podal predlog ministru za pravosodje Alešu Zalarju, naj se Škrleca imenuje za generalnega direktorja tožilstva, kar je Zalar tudi storil.
