c S

Zaradi mednarodne razsežnosti kriminala vprašanje zakonitosti dokazov vse pogostejše

10.04.2013 15:59 Ljubljana, 10. aprila (STA) - Udeleženci posveta o kazenskopravnih in kriminalističnih vidikih preiskovanja in dokaznih prepovedi ugotavljajo, da je vprašanje zakonitosti dokazov v kazenskih postopkih vse bolj prisotno, saj kriminal ne pozna meja. Enega samega odgovora, kako to vprašanje rešiti, ni, saj sodna praksa še ni ustaljena, zato treba obravnavati vsaj primer posebej.

Da je vprašanje zakonitosti dokazov vse bolj prisotno, je na današnji novinarski konferenci ob robu posveta, ki poteka na fakulteti za varnostne vede, najprej izpostavil mariborski okrajni državni tožilec Iztok Krumpak. Zaradi mednarodnih razsežnosti kriminala pa se s tem vprašanjem soočajo tudi druge države, vsaka pa ima dokazna pravila urejena po svoje, je dodal profesor na fakulteti za varnostne vede Anton Dvoršek.

To pa omogoči obrambi, da problematizira dokaze, je dodal. Hkrati je po njegovem vprašanje zakonitosti dokazov pogosto povezano z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. V tem primeru obramba ne more govoriti, da se nekaj ni zgodilo. Kar ji ostane, je, da problematizira način zbiranja dokazov, je razložil Dvoršek. "Stokrat lažje je obrambi zagovarjati stališče, zakaj določen dokaz ne uporabiti, kot pa zakaj ga uporabiti," je ob tem karikiral Krumpak.

Pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Marjan Fank pa je opozoril, da je policija vedno razpeta med zahtevami po uspešnosti in učinkovitosti ter spoštovanju zakonitosti. Različni strokovnjaki, ki danes sodelujejo na posvetu, glede vprašanja, kdaj je dokaz zakonit in kdaj ni, niso popolnoma usklajeni in tako je po Fankovih besedah tudi v realnosti.

Je pa Fank izpostavil razliko med dopustnostjo in zakonitostjo dokazov. Zakonitost je dokaj jasno definirana, je dejal, medtem ko je dopustnost dokazov v večji meri prepuščena presoji sodnika in sodni praksi. Zato je predvidevanje policije, kateri dokazi bodo sprejeti na glavni obravnavi, zelo nehvaležno ali nemogoče, je dodal.

Sodnik in profesor na mariborski pravni fakulteti Zlatko Dežman je pojasnil, da je smisel izločanja dokazov v preventivnem vplivu na zakonitost dela državnih organov. Z dokaznimi pravili, ki določajo, kdaj in pod kakšnimi pogoji je kakšen vir spoznanja lahko procesnopravno veljaven dokaz, je določen status resnice v kazenskem postopku. Problem pa je, da ima vsaka država drugačna procesna pravila, s tem pa tudi drugačen "režim resnice", je razložil.

Policiji se po njegovem zgodi zelo malo spodrsljajev. Vendar ne policija ne tožilstvo nista soočena z normativnim pritiskom, je nadaljeval Dežman. Ta pritisk namreč v polni meri pride do izraza na glavni obravnavi.

Krumpak pa je dodal, da se ob izločitvi dokazov tistim državam, iz katerih so ti dokazi prihajali, nemara pošlje kakšno sporočilo. Omenil je tudi primer Balkanski bojevnik, kjer so bili izločeni slovenski in srbski dokazi. V Srbiji je dokazni standard drugačen kot v Sloveniji, je dejal, obenem pa priznavamo njihove sodbe.

Tukaj je spomnil na primer Slovenca, ki so ga v Srbiji obsodili zaradi umora, kazen pa bo prestajal v domovini. Vrhovno sodišče je v tem primeru sporočilo, da sodbo sprejema, torej sprejema sodbo iz pravnega sistema, iz katerega izhajajo dokazi, ki so bili v nekem drugem primeru ocenjeni kot nezakoniti.