Po poročanju Dela še ni jasno, ali bo v primeru Škrlec minister za pravosodje Senko Pličanič izvedel neposredni pravosodni nadzor, za katerega se je zaradi Šklečevega imenovanja odločila prejšnja vlada oziroma nekdanji notranji minister Vinko Gorenak. Na vrhovnem državnem tožilstvu so ob napovedi nadzora povedali, da je ta po njihovem mnenju nezakonit.
Gorenak je poleg tega marca državnotožilskemu svetu naložil, naj pripravi poročilo o zatrjevanih kršitvah oziroma dejstvih glede imenovanja Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.
Dokončno odločitev o nadzoru je Gorenak po poročanju Dela prepustil vladi takrat še vladi Janeza Janše. Ta je na seji marca sklenila, da ministrstvo za notranje zadeve opravi neposredni pravosodni nadzor nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave na vrhovnem državnem tožilstvu. Pojasnili so, da pri omenjenem nadzoru ne gre za poseg v samostojnost državnega tožilca pri odločanju v konkretni zadevi, "kot navaja generalni državni tožilec v obvestilu o zavrnitvi neposrednega pravosodnega nadzora".
Predmet nadzora so namreč odločitve v posameznih zadevah državnotožilske uprave, ki jih je Fišer sprejel v okviru izvrševanja pristojnosti predstojnika državnega tožilstva, so takrat pojasnili na vladi. Po njihovem mnenju pa izvrševanje zadev državnotožilske uprave, ki so predmet nadzora, ne sodi v okvir odločanja državnega tožilca, zato se nadzor lahko izvrši.
Fišer bo po poročanju Dela v kratkem državnotožilski svet zaprosil, naj se opredeli do prehajanja tožilcev v politiko in nazaj. To se je zgodilo z vrnitvijo Gorenakove državne sekretarke Barbare Brezigar, ki je zdaj spet na položaju vrhovne državne tožilke, še piše Delo.
