Po današnjem srečanju sicer izjave niso predvidene, so sporočili iz kabineta predsednice vlade.
Vrh sodstva je od odločitve vlade, da projekta ne podaljša, že večkrat opozoril na negativne posledice, ki jih prinaša taka odločitev. Že decembra lani so pripravili predlog, po katerem bi se projekt ukinjal postopoma, ponovno pa bi se zaposlilo okoli 125 uslužbencev, ki bi nudili podporo sodnikom, da bi se ti lahko posvečali le sojenju.
Ker vlada za letos ni predvidela podaljšanja projekta Lukenda, sodišča pogodbe o zaposlitvi niso podaljšala okoli 250 uslužbencem, denimo strokovnim sodelavcem, sodniškim pomočnikom, vpisničarjem in zapisničarjem ter kurirjem.
V poročilu, ki ga je vrhovno sodišče izdalo ob otvoritvi sodnega leta 2013, ugotavljajo, da sodišča letos poslujejo z več kot sedmimi odstotki sodnega osebja manj. To je po njihovem mnenju v nasprotju s strateškimi cilji in usmeritvami, med drugim, da se sodnika razbremeni vseh nesodniških del. Sodnik se namreč lahko sojenju in s tem torej odpravljanju sodnih zaostankov posveti le, če ima zadostno podporo sodnega osebja.
Projekt Lukenda je poimenovan po Franju Lukendi, ki je uspel s pritožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, projekt pa je tedanji pravosodni minister Lovro Šturm javnosti predstavil 12. decembra 2005.
Prav ta sodba, ki ji je kmalu sledila še sodba slovenskega ustavnega sodišča, je spodbudila pravosodno ministrstvo, vrhovno sodišče in državno tožilstvo k pripravi projekta odprave sodnih zaostankov. Načrt je sprva segal do leta 2010, pozneje pa so ga podaljšali.
Projekt je predvideval tako zagotovitev ustreznih delovnih prostorov kot dodatno zaposlovanje v sodnem sistemu za določen čas, tako sodnikov kot strokovnega osebja, ki bi razbremenilo sodnike.
Koliko je projekt Lukenda znižal sodne zaostanke, je s številkami težko prikazati, saj so istočasno potekali še nekateri drugi projekti za zmanjševanje zaostankov, denimo informatizacija zemljiške knjige in izvršbe. Vendar pa na vrhovnem sodišču menijo, da je projekt Lukenda sodni sistem pripeljal tako daleč, da se lahko začnejo ukvarjati z izboljšavami, po katerih bodo stranke vedele, v kolikšnem času naj pričakujejo rešitev njihove zadeve.