Zadnji krog pogajanj o sprejemu pogodbe s konsenzom je propadel pretekli teden, ko so Iran, Severna Koreja in Sirija ugovarjale, ker po njihovem prepričanju pogodba diskriminira proti uvoznikom in pomaga izvoznikom. Večina članic generalne skupščine se je potem odločila, da je zavlačevanja dovolj in je predlagala generalnemu sekretarju ZN Banu Ki Moonu, naj pogodbo predloži na glasovanje v generalno skupščino, pri čemer konsenz ni bil pogoj.
Za pogodbo so glasovale evropske države, med njimi tudi Slovenija, posebej močna podpora pa je prišla iz afriških držav, kjer konvencionalno orožje povzroča največ gorja. Med vzdržanimi državami je bila Rusija, ki jo motijo nekatere nejasnosti, kot je na primer pomanjkljiva opredelitev genocida. Vendar pa so ZDA, kot največja izvoznica tovrstnega orožja na svetu, glasovale za pogodbo.
Možnost uspeha pogajanj o regulaciji trgovine s konvencionalnim orožjem je sicer postala resna šele od leta 2009, ko je v ZDA prevzel oblast demokrat Barack Obama. "Pomanjkanja vladavine prava v trgovini z orožjem ni mogoče razložiti," je ob začetku pogajanj pred dvema tednoma dejal Ban Ki Moon in predvsem velike sile pozval h kompromisom. "Imamo vse mogoče standarde, ki regulirajo vse od majic do paradižnikov in pohištva, vendar nimamo standardov za trgovino z orožjem," je dejal Ban.
Pogodba bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo najmanj 50 držav, za podpis pa bo odprta že junija, kar pomeni, da bo najverjetneje začela veljati že letos. Pogodba pokriva trgovino s tanki, oklepniki, topovi, raketnimi sistemi, letali, helikopterji, lahkim orožjem in strelivom. Članice pogodbe bodo morale razviti kriterije za prodajo, da orožje ne bo šlo tja, kjer se bo uporabljalo za terorizem, organizirani kriminal in kršitve človekovih pravic.
Posebej omenja prepoved prodaje tja, kjer bodo ogrožene pravice žensk in otrok. Države bodo morale vsako leto poročati o prodaji orožja, kar pomeni, da bo trgovina bolj pregledna in sčasoma bo morda tudi manj žrtev. Pogodba kupcev ne zadeva, prav tako ne prodaje tako imenovanim "nedržavnim dejavnikom", torej uporniškim skupinam. Države, kot je Rusija, so zahtevale, da se tovrstna trgovina prepove, vendar pa večina držav članic ZN meni, da bodo ljudje še naprej potrebovali pomoč proti zatiralskim režimom.
Argument Sirije, Irana in Severne Koreje proti pogodbi, češ da bo zlorabljena za politični pritisk na države, so posebej pozdravile organizacije za človekove pravice, kot sta Amnesty International in Oxfam. Doslej se je namreč mednarodna skupnost odzvala z embargom na orožje, ko se je genocid že zgodil, pogodba pa sedaj prepoveduje prodajo tja, kjer obstaja nevarnost, da bi do genocida lahko prišlo.
Vse podrobnosti sicer niso dodelane in države bodo še naprej sledile finančnemu motivu, vendar pa bodo v tem primeru kršile mednarodni sistem, kar jih bo spravilo v večje pravne težave, kot le kritike organizacij za človekove pravice in držav. Amnesty International, Oxfam in Control Arms so sporočile, da je pogodba dobra, čeprav ni popolna, saj lahko zmanjša oborožene spopade ter kršitve človekovih pravic, če se bodo seveda države držale njenih določil.
Ocene o letni vrednosti svetovne trgovine s konvencionalnim orožjem se gibljejo med 60 do 80 milijard dolarjev. Za kar 30 odstotkov zaležejo ZDA, kjer orožarski lobi že vodi kampanjo proti ratifikaciji. Ameriški diplomati zatrjujejo, da pravica do orožja v ZDA ni ogrožena, najverjetneje pa tudi ne bo pretiranega izpada dohodka. ZDA in evropske države imajo že malce višje standarde o tem, komu prodajajo orožje in pogodba te standarde širi na svetovno raven.
