Protikorupcijska komisija je ugotovila, da je mariborska občina ob sklepanju javno-zasebnega partnerstva z Iskra Sistemi ravnala v nasprotju z določbami zakona o javnem naročanju in zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Kot je ugotovila komisija, so odgovorne občinske osebe s kršitvijo dolžnega ravnanja omogočile korist zasebnemu partnerju in izpolnile znake korupcije.
Po besedah namestnika predsednika KPK Roka Praprotnika je bila pogodba spisana "izrazito" v korist zasebnega partnerja, občina pa pri tem ni ustrezno zavarovala javnega interesa.
Pogodba predvideva, da se investicija in pričakovani dobiček zasebnega partnerja pridobi iz plačanih glob za pričakovane množične kršitve cestno-prometnih predpisov. Komisija meni, da ni možno javno-zasebno partnerstvo na področju kaznovalnega prava in drugih področjih nadzora nad izvajanjem predpisov, saj sta si pri tem interesa javnega in zasebnega partnerja nasprotna. Medtem ko je interes države oziroma lokalne skupnosti, da se predpisi čim bolj spoštujejo oziroma da je kršitev čim manj, je interes zasebnega partnerja v tem, da je kršitev čim več, saj to zanj pomeni večji dobiček.
Po ocenah protikorupcijske komisije so na mariborski občini ravnali napak tudi, ker niso ustavili in ponovili javnega razpisa kljub temu, da se je spremenil predmet naročila in da je v konkurenčnem dialogu namesto najmanj treh sodeloval samo eden kandidat.
Komisija bo, kot je zapisala v sredinem poročilu, v sodelovanju z državnim pravobranilstvom nadaljevala s postopki za uveljavitev ničnosti omenjene pogodbe. Že tekom postopka je del dokumentacije odstopila pristojnim organom odkrivanja in pregona zaradi suma storitve kaznivih dejanj in podala državni revizijski komisiji pobudo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil ter predlog za uvedbo postopka o prekršku.
Kot je pojasnil Praprotnik, je tožba na ničnost pogodbe že v pripravi in bo v kratkem tudi vložena. Ob tem je opozoril, da KPK ne more in ne sme ugotavljati individualne odgovornosti, ampak je to v pristojnosti organov pregona.
Radarje so jeseni lani postavili Iskra Sistemi v okviru 30 milijonov evrov vredne koncesijske pogodbe z mariborsko občino, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun.
Prvi mož družbe Iskra Dušan Šešok je za STA v odzivu na poročilo protikorupcijske komisije povedal, da so dan po županskih volitvah v Mariboru sami prekinili pogodbo. Kot je dejal, so imeli pri sklepanju pogodbe pravno pomoč in je bila ta sprejemljiva za vse, dokler to ni postal politični problem. Enomesečni odpovedni rok se izteče 18. aprila, zatem pa, če ne bo dogovora, bo Iskra vložila tožbo za vložena sredstva v višini sedem milijonov evrov, ob tem pa še za odškodnino zaradi prekinitve pogodbe po krivdi občine.
Novoizvoljeni župan Andrej Fištravec je kljub temu pozdravil ugotovitve protikorupcijske komisije in zatrdil, da bodo odgovorni pripeljani pred roko pravice. Ob tem je obljubil polno sodelovanje z organi odkrivanja in pregona ter drugimi državnimi institucijami.
Poslanec SD Matevž Frangež, ki je zadevo novembra lani prijavil protikorupcijski komisiji, Fištravcu priporoča, da s pomočjo mnenja protikorupcijske komisije tudi sam začne postopek zatrjevanja ničnosti pogodbe s pomočjo protikorupcijske klavzule, ki jo pogodba vsebuje.
Prve radarje so v Mariboru postavili sredi oktobra lani, a je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih, zvrstili pa so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Franca Kanglerja.
Kangler pravi, da pri sklepanju pogodbe z Iskra Sistemi osebno ni sodeloval, ampak so zadevo vodile občinske strokovne službe, katerim je povsem zaupal. Izpostavil je, da je bil postopek enak kot pri gradnji Stožic v Ljubljani, zato ima občutek, da ima protikorupcijska komisija dvojna merila.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant po drugi strani meni, da KPK opravlja svoje delo korektno in profesionalno, zato je vsako njihovo ugotovitev treba vzeti zelo resno in jo spoštovati.
S pogodbo o radarjih se ukvarja tudi računsko sodišče. Kot so tam povedali za STA, je v torek na računskem sodišču potekal razčiščevalni sestanek na to temo. Končno revizijsko poročilo bo izdano predvidoma poleti.