Na notranjem ministrstvu so prejšnji teden pojasnili, da je minister Gorenak poročilo zahteval, ker je upravno sodišče ugotovilo, "da se je v postopku predlaganja in imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva kršilo zakon".
Zakon o državnem tožilstvu razrešitev generalnega državnega tožilca predvideva tudi v primeru, da prvi tožilec zadev državnotožilske uprave ne opravlja v skladu s predpisi. Razrešitev generalnega državnega tožilca predlaga državnotožilski svet, o predlogu odloča državni zbor. V pristojnosti ministra je tako le zahteva za pripravo poročila o kršitvah.
Gorenak je tako po Fišerjevih besedah storil največ, kar za zamenjavo generalnega državnega tožilca lahko naredi, "in s tem dejansko začel postopek za odstavitev".
Fišerja preseneča, da se tako zahteva za pripravo poročila kot napovedani neposredni pravosodni nadzor nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave na vrhovnem državnem tožilstvu nanašata na isto zadevo - imenovanje Boštjana Škrleca na omenjeno funkcijo.
Z zahtevo pa ministrstvo "prehiteva samo sebe", pravi Fišer, saj se iste teme loteva z drugim postopkom. Ministra očitno ni motilo, da je pripravo poročila o kršitvah zahteval, še preden je vlada odločila o dopustnosti neposrednega pravosodnega nadzora, je nadaljeval Fišer.
Na tem mestu se mu tudi postavlja vprašanje, ali ni bil tako nadzor "zgolj krinka za dosego nečesa, o čemer je bila odločitev na ministrstvu ali kje drugje že zdavnaj sprejeta".
Zahteva za pripravo poročila je po Fišerjevih besedah tudi "pika na i" dogajanju v zadnjem letu, ko je bilo za tožilstvo pristojno notranje ministrstvo. To kaže, da je "bilo vse skupaj orkestrirano s končnim namenom očitno motečega generalnega državnega tožilca," je še ugotavljal Fišer. Sam meni, da se je tudi prenos morda zgodil s tem namenom.
Vrnitev tožilstva pod okrilje pravosodnega ministrstva Fišer pozdravlja kot manj slabo med slabimi rešitvami. Sam napoveduje prizadevanja, da bi se tožilstvo "osamosvojilo" in postalo organ sui generis, kot so v naši državi Banka Slovenije, računsko sodišče ali varuh človekovih pravic.
Fišer je danes odprl tudi vprašanje političnega udejstvovanja nekdanje generalne državne tožilke in sedanje državne sekretarke na MNZ Barbare Brezigar. Vprašal se je po njeni poklicni, osebni in strokovni integriteti "zaradi njenih večkratnih prehajanj s tožilske funkcije v politično in po potrebi spet nazaj". Ko se pa to zgodi, se pojavi pomislek, kako zelo je izpostavljena politična funkcija, je dejal Fišer. In če je, je zanj to problem, saj se ta izpostavljenost "neizogibno nujno" odraža ob povratku na tožilstvo, "kar za tožilstvo ni dobro".
Po prenehanju mandata na MNZ se Brezigarjeva predvidoma vrača na tožilstvo, Fišer pa namerava vprašanje političnega udejstvovanja tožilcev sprožiti pri državnotožilskem svetu, "naj se izjasni".
