Člani upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so tako na današnji seji sklenili, da se bodo vsi aktivno vključili v aktivnosti glede novega odločanja o noveli obrtnega zakona v DZ, ko bo za potrditev potrebna večina vseh poslancev. Ponovno glasovanje v DZ je predvideno na redni marčni seji, ki se začne čez dva tedna.
"V javnosti se napačno ustvarja vtis, da je novela obrtnega zakona plod nezadovoljstva naših članov," je menil predsednik OZS Alojz Kovšca. To ni res, novela zakona namreč sega še v neke prejšnje čase, porodila se je z novim sklicem DZ, je dejal.
OZS je voljo obrtnikov glede odprave obveznega članstva sicer res preverila na referendumu, a Kovšca se je vprašal, ali je bil ta res izveden v interesu obrtništva oz. ali ni bil izveden s figo v žepu.
Na gospodarskem ministrstvu, kjer so na podlagi izida referenduma pripravili novelo obrtnega zakona, pravijo, da so bili prisiljeni spoštovati voljo obrtnikov. "Jaz v to zelo dvomim," je dejal Kovšca. Če bi ministrstvo res imelo namen zmanjšati finančno breme članov zbornice, bi lahko spremenilo samo en člen zakona, in sicer tistega, ki določa višino članarine.
Dejstvo, da je zdajšnje obvezno članstvo v OZS aprila lani na referendumu dobilo le nekaj več kot 30-odstotno podporo, po njegovem mnenju ni zadosten razlog za uvedbo prostovoljnega članstva. Za zakonodajalca so obvezni referendumi, ki so bili izvedeni na ravni države, na OZS pa je bil izveden posvetovalni referendum, lahko bi ga imenovali anketa, je dejal.
Če je država mislila resno, bi morala izvesti takšen referendum v vseh zbornicah z obveznim članstvom, in sicer istočasno ter po istih merilih, je zahteval Kovšca. Mnenje ministrstva, da bo morala tudi OZS racionalizirati poslovanje, pa je ocenil za sprenevedanje: "Z avtobusi javnega mestnega prometa se bodo vozili vsi, plačajo pa naj tisti, ki so tako neumni, da to lahko prenesejo."
Ob tem se je strinjal s predlogom Dareta Stojana, naj se pripravi nov zakon o zbornicah, ki bi za poslovne subjekte uvedel obvezno članstvo v izbrani zbornični organizaciji. A ni za to, da bi se najprej odpravilo obvezno članstvo v OZS. "Nisem za to, da OZS vstopi v te pogovore posthumno," je dejal.
Na OZS so kritični tudi do Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki ji po predsednikovem mnenju ne gre za zaščito malih in mikro podjetij, temveč za konkurenčni boj dve organizacij, ki se borita za članstvo. GZS še nikoli ni stopila v bran malemu gospodarstvu, je ugotovil tudi Igor Antauer. Po njegovem mnenju bi si morale zbornice med seboj pomagati, a sam pogreša aktivnosti GZS pri tisti zakonodaji, ki malim obrtnikom in podjetnikom prazni žepe in povzroča težave pri poslovanju, npr. glede prispevkov za pokojninsko zavarovanje.
Daljšo razpravo so na seji posvetili tudi počitniškim apartmajem OZS na hrvaškem otoku Šolta, glede katerih so v začetku leta zaokrožile govorice, da naj bi jih novo vodstvo prodajalo. Ugotovili so, da so bili dosedanji stroški upravljanja objekta previsoki in jih je treba zmanjšati, potrdili pa tudi nov cenik.
Kljub pričakovanjem pa upravni odbor še ni določil datuma izredne skupščine, na kateri bi na zahtevo nekaterih članov glasovali o razrešitvi skupščine in upravnega odbora. Počakati želijo namreč na datum glasovanja o noveli obrtnega zakona v DZ. Kot je pojasnil Kovšca, želi skupina članov zamenjavo novembra lani imenovanega vodstva, eden od očitkov pa je, da ga šofer s službenim avtomobilom vozi domov. To ni res, je zanikal.
