Po Petričevih besedah dotok zadev na ustavno sodišče ostaja približno enak kot v preteklih letih. Uspelo pa jim je zmanjšati število zadev, ki ostajajo nerešene. Prav tako so skrajšal povprečen čas reševanja zadev.
Ustavno sodišče tako ni tisto, ki bi enormno prispevalo k enemu velikih problemov pravosodja, tj. k dolgemu reševanju zadev, ugotavlja Petrič. Opozarja pa, da je v Sloveniji prav dolgotrajnost postopkov eden od razlogov, ki ljudem dajejo občutek, da pravna država ne deluje, kot bi si želeli.
Kot enega od problemov pa izpostavlja tudi, da v Sloveniji nastaja nek občutek, da pravzaprav ni treba spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz pogodbenih razmerij. Tudi na ustavno sodišče se namreč mnogi obračajo, ker za pošteno opravljeno delo niso dobili plačila, pišejo tudi, da se ne plačuje najemnine in podobno, je dejal.
Kar pa zadeva ustavno sodišče, po besedah njegovega predsednika bistven problem še vedno ostaja preobremenjenost z zadevami, ki jih morajo obravnavati, a niso "kardinalnega ustavnopravnega ali precedenčnega pomena". Po njegovih besedah bi bil cilj obravnavati kakšnih 100, 150 zadev letno, ki bi bile res ustavnopravno pomembne in bi jih lahko res poglobljeno obravnavali.
Pri tem je spomnil, da je pobudo za ustavne spremembe, ki bi ustavnemu sodišču omogočile soočanje z bistveno manjšim številom zadev, pred štirimi leti dal prejšnji predsednik republike Danilo Türk. A se v štirih letih ni zgodilo nič.
Sicer pa je bilo po Petričevih besedah ustavno sodišče v preteklem letu predmet številnih kritik in tudi pohval. To je normalno, meni predsednik ustavnega sodišča. Vsako sodišče z neko odločitvijo določenemu delu javnosti, tudi stroke, ugodi in žanje pohvale, na drugi strani pa kritike. In tudi te so razlog za razmislek in zato v končni fazi koristne.
Niso pa po Petričevih besedah posebej koristne "brzopete, nepremišljene, z levo roko dane kritike". Če gre namreč za kritike, ki so neutemeljene, včasih celo diskriminirajoče - po Petričevih besedah se je zgodilo tudi nekaj pretečih stvari -, to ne vpliva na boljše delo ustavnega sodišča, na več pravne države, ruši pa se ugled in avtoriteta institucij.
Po podatkih, ki jih je povzel generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad, obstaja glede pripada zadev na ustavno sodišče enakomeren trend od leta 2009. V lanskem letu je ustavno sodišče prejelo 1731 zadev, kar je za 7,4 odstotka manj kot v letu poprej.
Do zmanjšanja skupnega števila prejetih zadev je po njegovih besedah prišlo predvsem na račun zmanjšanja števila prejetih ustavnih pritožb. A je treba upoštevati tudi, da je lani polno zaživel splošni vpisnik, kamor vpišejo vloge, ki so tako nejasne ali nepopolne, da jih ni mogoče obravnavati, oziroma glede na prakso ustavnega sodišča očitno nimajo možnosti za uspeh.
Število prejetih pobud oz. zahtev za presojo ustavnosti ostaja na približno isti ravni. Najbolj izpodbijanji zakon v preteklem letu, kar 41-krat, pa je bil zakon za uravnoteženje javnih financ. Večkrat je bila izpodbijana tudi procesna zakonodaja, kot recimo zakoni o pravdnem postopku, sodnih taksah, upravnem sporu. Sicer pa je uspeh pobudnikov oz. predlagateljev relativno omejen; pri zakonih so uspeli le v 2,6 odstotka primerih, pri podzakonskih predpisih v 6,3 odstotka.
Skupno je ustavno sodišče lani rešilo 1865 zadev, kar je 3,3 odstotka več kot leto poprej. Na zadnji dan lanskega leta je tako ostalo še 1041 nerešenih zadev, večina iz 2012, 94 iz leta 2011 in le pet iz leta 2010. Število nerešenih zadev so glede na prejšnje leto zmanjšali za 16 odstotkov. Prvič po letu 2008 pa so rešili več zadev, kot jih prejeli, je nanizal Nerad.
Na sodišču pa so po Petričevih besedah samoiniciativno zmanjšali tudi napovedano porabo. Skupno porabo javnega denarja so zmanjšali za 12,4 odstotka, v tem okviru sredstva za materialne stroške za 27,9 odstotka, za investicije za 34,9 odstotka in za plače za 8,8 odstotka. To jim je uspelo tudi s 7,9-odstotnem zmanjšanju osebja v primerjavi z letom 2011.
