Prejšnji teden je namreč začela veljati uredba, ki določa širši nabor enostavnih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, in nabor nezahtevnih objektov, za katere investitor pridobi gradbeno dovoljenje po enostavnejšem postopku.
V Skupnosti občin Slovenije poudarjajo, da so k osnutku uredbe, ki je bila v javni obravnavi jeseni 2011, pristojnemu ministrstvu posredovali številne pripombe, vendar pa jih do danes še niso seznanili z njihovimi stališči do podanih pripomb.
"Kljub temu je bila 28. februarja sprejeta uredba, ki z osnutkom iz jeseni 2011 nima dosti skupnega, v njej tudi ne vidimo, da bi bile upoštevane podane ključne pripombe in predlogi," so poudarili.
Skupnost občin Slovenije se tudi strinja z ugotovitvami, ki jih je v imenu strokovne javnosti objavila skupina Odgovorno do prostora. Z novo uredbo po njihovem mnenju namreč ne bo izključena možnost oškodovanja občinskih proračunov.
Za tiste enostavne in nezahtevne objekte, ki so objekti za lastne potrebe občanov, je doslej veljajo, da jih občani gradijo brez dovoljenja ali z enostavnim gradbenim dovoljenjem, če so postavljeni na zemljišče, ki pripada k stanovanjski stavbi.
Dosedanja uredba je bila torej zelo eksplicitna, saj je za zemljišče, ki pripada stavbi, občan ob gradnji stanovanjske stavbe že plačal komunalni prispevek, pojasnjujejo.
Pričakovali so, da bo nova uredba v tem delu še bolj jasna, vendar opažajo, da je prenehala uporabljati pojem "pripadajoče zemljišče" in namesto njega opredelila "območje".
Nova uredba tudi ne govori več o gradnjah na "stavbi pripadajočem zemljišču", za katerega so bili sorazmerni stroški komunalnega opremljanja že plačani, ampak uporablja pojem "območje obstoječe pozidave", ki ga predpisi o komunalnem opremljanju ne poznajo.
Od vlade zato pričakujejo, da bo v uredbo jasno zapisala, da se lahko takšne stavbe gradi samo na stavbnem zemljišču in to tistem, ki pripada k obstoječim legalno zgrajenim stavbam.
"To tudi pomeni, da se bo povečala nepopolnost javnih evidenc z zgrajenimi objekti oziroma da bo občina izgubila pregled in v veliki meri tudi nadzor nad gradnjami na svojem območju," so zapisali.
Uredbi ostro nasprotuje tudi občina Piran. Kot so zapisali, je v občini Piran še vedno več kot 400 nedovoljenih gradenj, ki se ne morejo legalizirati po sanacijskem prostorskem aktu, ki ga je vlada sprejela leta 1994. Od takrat do danes je po ocenah občine zraslo skoraj 100 nedovoljenih gradenj.
"Vsekakor bo treba, v izogib večji škodi in posledicam, ki jih bo ta uredba imela na dogajanje v prostoru posamezne občine, hitro razmisliti o sprožitvi pobude za oceno ustavnosti, kot tudi postopkih za njeno razveljavitev, v kolikor ne bodo v to uredbo vgrajene tudi minimalna varovala za prostor," so poudarili. Tudi občina Piran zato zahteva zadržanje izvajanja uredbe.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor sicer poudarja, da so v zakonu o graditvi objektov ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi se enostavnejši in nezahtevni objekti gradili tako, da bi to vplivalo na varnost objektov.
Strokovnjaki, združeni v skupino Odgovorno do prostora, pa opozarjajo, da lahko zaradi nove uredbe o gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov pride do primerov nevarne gradnje.
Černač je v pogovoru za oddajo Odmevi na Televiziji Slovenija (TVS) dejal, da ima uredba zelo dolgo pot. Kot je povedal, je bila objavljena 14. septembra 2011, v tem vmesnem obdobju pa so bile prejete številne pripombe, to pa je po njegovih besedah tudi razlog, da se je oblikovanje zavleklo.
"Na koncu seveda ni mogoče vedno vsega upoštevati, ker je treba sprejeti kompromis med pričakovanji in med tistim, kar prostor dopušča. Naša ocena je, da smo pri tem bili uspešni," je poudaril Černač.
Glede očitkov občin, da so s to uredbo povozili občinske prostorske načrte, je Černač povedal, da je v uredbi zelo jasno napisano, da je treba upoštevati dopustno namensko rabo, ta pa je določena v občinskih prostorskih načrtih. "Tega ne spreminjamo, to ostaja še naprej. Spreminjajo se posamezne določbe - klasifikacija objektov, ki je bolj jasna in omogoča lažjo uporabo," je pojasnil.
Černač je še povedal, da je glavni problem nerodna interpretacija uredbe, ki se bo, kot meni sam, "izčistila". "V kolikor bo to potrebno, lahko tekst uredbe še bolj preciziramo, da bo nedvomno kaj in na kakšen način smo želeli poseči na to področje," je povedal Černač. Dodal je še, da je uredba dobra za investitorje in za okolje, odpravila pa bo neurejenost v prostoru.
