V izvedenskem mnenju Mateje Gubanec namreč ni bilo jasno, katere terjatve družbe HKS Sicura so bile v stečajnem postopku, ki ga je vodil Gorše, dejansko poplačane. Prav tako ni bilo jasno razvidno, ali je izvedenka pri ugotavljanju uspešnosti poplačila terjatev upoštevala samo glavnice ali tudi obresti, ki so jih dolžniki plačevali HKS Sicuri.
Tožilstvo in upniki HKS Sicure so prepričani, da je Gorše terjatve "pod ceno" prodal Jožetu Šušteršiču, ki je potem zanje iztržil precej več, kot je bilo ocenjeno ob njihovi prodaji. Po mnenju tožilstva je šlo pri tem za zlorabo položaja in napeljevanje k temu kaznivemu dejanju.
Gorše pa je na današnji obravnavi pojasnil, da je bil kot stečajni upravitelj dolžan upoštevati postopke in zakon, ki določa, da pogodbene obresti pri posojilih ne morejo preseči glavnice, medtem ko izvedenka tega v svojem mnenju ni upoštevala.
Ob tem je dodal, da se ne more opredeljevati do vprašanja, ali je Šušteršič kot kupec terjatev izterjal več, kot bi smel. Predpostavlja pa, da je bilo tako.
Da bi se ugotovilo, koliko terjatev bi bilo možno izterjati, bi bilo po njegovem mnenju treba ugotavljati plačilno sposobnost dolžnikov, ne pa tega le predvidevati na podlagi poplačanih terjatev.
Tožilec Edvard Ermenec je zato predlagal, da izvedenka izdela novo mnenje, v katerem bo ugotovila bolj natančno stanje poplačanih terjatev. Goršetov zagovornik Emil Zakonjšek je temu nasprotoval, saj po mnenju obrambe to ni ključno vprašanje v tej kazenski zadevi.
"Treba bi bilo predvsem izvajati dokaze, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kako je Gorše sprejemal odločitve o prodaji terjatev," je poudaril Zakonjšek.
Šušteršičev zagovornik Gorazd Fišer pa je poudaril, da izvedensko mnenje sicer ne more biti podlaga za sodbo v kazenskem postopku. Obramba je namreč danes večkrat ponovila, da so bile terjatve prodane z javnim razpisom, na katerega je prispela samo Šušteršičeva ponudba, upniški odbor pa je s prodajo soglašal.
Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, vendar pa na Banki Slovenije tega niso storili. V začetku leta 2004 pa je Gorše po poročanju medijev terjatve, ki so bile skupaj nominalno vredne skoraj 200.000 evrov, za 34.400 evrov prodal Šušteršiču, ki je nato leto kasneje z njihovo prodajo iztržil 228.000 evrov.
Gorše je sicer že tri tedne v priporu, saj je osumljen tudi goljufije, zlorabe položaja in pranja denarja v stečajnem postopku koprskega podjetja Hidro.
