Na računskem sodišču, ki je junija 2011 zahtevalo ustavno presojo, navajajo, da je ustavno sodišče šlo v isto smer, kot so takrat v zahtevi opozarjali sami. Računsko sodišče je namreč po revizijah, v katerih je v nekaterih javnih zavodih ugotovilo nepravilnosti pri prehodu na nov plačni sistem leta 2008, opozorilo na po njihovem sporno avtentično razlago 49.a člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju. To je državni zbor sprejel v začetku maja 2011, iz nje pa izhaja, da je treba v okviru prehoda na nov plačni sistem pri izračunu plač upoštevati količnike, kot so določeni v zadnjih veljavnih individualnih delovnopravnih aktih pred prehodom v nov plačni sistem.
Takrat je računsko sodišče opozorilo, da to pomeni, da se pri prevedbi lahko upoštevajo tudi količniki, ki so bili denimo določeni v nasprotju s predpisi. Ob prevedbi namreč zakonodajalec ni zahteval preveritve, ali je izhodiščna plača določena zakonito. Tako so ocenili, da je avtentična razlaga pravzaprav v neskladju s samim členom zakona, ki ga razlaga, torej dejansko spreminja vsebino zakona. Posledično so zatrjevali neskladnost z ustavnima določiloma, ki določata, da je Slovenija pravna in socialna država ter da zakone sprejema DZ v večfaznem postopku, če ni s poslovnikom drugače določeno.
Avtentični razlagi je računsko sodišče očitalo tudi neskladje z načelom enakosti pred zakonom, ker "brez razumnega razloga" dopušča različno obravnavanje javnih uslužbencev. Tisti, ki bi lahko ohranili morebitno nezakonito določene previsoke količnike, bi bili po njihovem mnenju denimo na boljšem kot tisti, ki so imeli pred prevedbo nezakonito prenizko določen količnik, česar ni mogoče popraviti.
Po ustaljeni presoji ustavnega sodišča pa je avtentična razlaga predpisa njegov sestavni del od njegove uveljavitve. Ob tem ustavno sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec določil, da se prevede plača, ki je bila določena po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo novega plačnega sistema.
Ob tem je v zakonu jasno zapisano, da se javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plača v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi, ter s kolektivnimi pogodbami. Način uveljavljenja vrnitve napačno določene in izplačane plače je sicer zakonodajalec uredil že z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju iz leta 2005, torej je že učinkovala pred dejansko uveljavitvijo novega plačnega sistema v praksi, navaja ustavno sodišče.
Zakonita plača po novem plačnem sistemu torej po navedbah ustavnega sodišča predpostavlja zakonitost plače prejšnjega plačnega sistema. Če je nezakonita, pa je to nezakonitost treba odpraviti, kadar koli se to ugotovi, menijo ustavni sodniki. Zato po mnenju šestih od devetih ustavnih sodnikov avtentična razlaga ne spreminja zakona mimo zakonodajnega postopka.
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je za STA dejal, da morajo torej delodajalci, ki so tudi po ugotovitvah ustavnega sodišča odgovorni za zakonitost izračuna plač, nezakonitosti odpraviti. Od tu dalje pa bi bilo smiselno razmisliti tudi o dopolnitvah zakonodaje. Zakon namreč določa, da mora javni uslužbenec, ki je dobil preveč izplačano plačo, to vrniti. Ni pa določeno, na kakšen način in v kakšnih rokih. "Prav tako zakon ne določa morebitne odgovornosti delodajalca oziroma tistega, ki je takšno plačo izračunal, na kar so opozarjali že tudi sindikati," navaja Šoltes.
Ustavni sodnici Jadranka Sovdat in Dunja Jadek Pensa sta ob odločitvi ustavnega sodišča podpisali odklonilno ločeno mnenje, v katerem opozarjata na "ustavno spornost instituta avtentične razlage, kot je uveljavljen".
Ustavno sodišče namreč, kot je zapisano v mnenju, ki ga je pripravila Sovdatova, že ves čas priznava obvezujočo moč avtentične razlage zakona. Če bi bila avtentična razlaga sprejeta le z namenom obstajati kot neobvezujoč dokument, s katerim zakonodajalec le natančneje opredeljuje namen, ki mu je sledil z zakonskim besedilom, potem bi bila v resnici nekaj, kar lahko deluje kot "razlagalni pripomoček v sodnih postopkih". Vendar državni zbor po mnenju ustavnih sodnic "niti slučajno ne sprejme avtentične razlage s tem namenom, temveč jo sprejme z namenom, da v resnici učinkuje pravno obvezujoče, na enak način, kot učinkuje tudi zakonska določba sama".
Ob tem sodnici priznavata, da bi ugotovitev o protiustavnosti seveda vzela vsakršno obvezujočo moč tudi avtentični razlagi, zato je vprašanje, kakšen smisel bi taka neobvezujoča avtentična razlaga sploh še imela.
