Uredba določa, da se ukrepi za krepitev stabilnosti lahko uporabljajo v banki, za katero medresorska komisija na podlagi ugotovitev Banke Slovenije prepozna, da ne zagotavlja ali v naslednjih 12 mesecih verjetno ne bo sposobna zagotavljati kapitalske ustreznosti v skladu z zahtevami regulatorja ali drugega nadzornega organa ter da je zaradi njenega stanja ogrožena stabilnost celotnega finančnega sistema.
Banka lahko pobudo za pomoč komisiji predloži sama. K njej mora predložiti predlog ukrepov ter pojasnila glede dosedanjih aktivnosti za povečanje kapitala banke in omejevanje tveganj, ki jih je izvedla v zadnjih 12 mesecih. Načrt prestrukturiranja oz. poslovna strategija mora podrobno opisovati korake za izhod iz krize in pot do doseganja dobičkonosnosti banke najpozneje v petih letih.
Družba za upravljanje s terjatvami bank (DUTB) premoženje banke lahko prevzame odplačno, torej za plačilo. DUTB odplačno pridobi tveganja banke z odplačnim prevzemom tveganih postavk tako, da banka vsa upravičenja iz naslova določenih tveganih postavk z vsemi pravicami prenese nanjo, ta pa ji zagotovi nadomestilo. DUTB lahko odplačno prevzame tvegane postavke banke le, če v banki hkrati sodeluje pri povečanju osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke.
Kot tvegane postavke se upoštevajo tiste, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012, in ko gre za terjatve banke do neplačnikov, če vrednost glavnice in obresti na dan vrednotenja presega znesek 500.000 evrov, če kapitalske naložbe banke v delnice ali deleže v osnovnem kapitalu družb s sedežem v Sloveniji, ki jih je banka pridobila iz unovčenja zavarovanj ali pri povečanju osnovnega kapitala dolžnika s plačilom stvarnega vložka, ali če gre za nepremičnine, ki jih je banka pridobila iz unovčenja zavarovanja.
Uredba natančno določa, kateri korak med banko in dolžnikom se šteje za presečnega pri upoštevanju zgoraj navedenega datuma. DUTB lahko prevzame tvegane postavke banke, ki predstavljajo kapitalsko naložbo ali nepremičnino le, če je banka v zadnjih 12 mesecih izvedla aktivnosti za odprodajo teh sredstev pod tržnimi pogoji, ki pa niso bile uspešne. Lahko jih prevzame tudi, če banka teh aktivnosti ni izvedla, ker je ocenila, da zaradi razmer trgu takšna prizadevanja ne bi bila uspešna.
Vrednost tveganih postavk banke, ki jih ta prenese na DUTB, na podlagi realne dolgoročne ekonomske vrednosti sredstev ovrednoti banka sama. DUTB pa imenuje neodvisnega revizorja - ta v zadnjih treh letih ne bo smel biti nikakor povezan z banko -, ki na stroške banke preveri pravilnost teh ocen.
Uredba določa način vrednotenja terjatev, kapitalskih naložb in nepremičnin. Pri slednjih, denimo, se lahko za stanovanjske nepremičnine v vrednosti do 500.000 evrov uporablja cenitev Geodetske uprave RS, ki jo lahko cenilec po svoji presoji popravi. Banka lahko pri kapitalskih naložbah tisto, ki presega 10-odstotni delež v kapitalu družbe in je njena knjigovodska vrednost večja kot milijon evrov ovrednoti na podlagi cenitvenega poročila, ne starejše od enega leta, ki ga opravi neodvisni cenilec podjetja.
DUTB zagotovi plačilo ustreznega nadomestila v primeru odplačnega prevzema tveganih postavk banke praviloma z izdajo in izročitvijo obveznic DUTB, za katere je izdano državno poroštvo. DUTB lahko za plačilo pri banki, v kateri se izvajajo ukrepi, najame tudi posojilo z državnim poroštvom ali zagotovi druge vire financiranja. Vrednost sredstev, ki se kot tvegane postavke prenašajo na DUTB, se določi glede na ocenjeno realno dolgoročno ekonomsko vrednosti teh sredstev, zmanjšano za stroške refinanciranja DUTB.
Stroški refinanciranja DUTB se upoštevajo pri določanju vrednosti sredstev ob prenosu na način, da se diskontna stopnja poveča za obrestno mero zadolževanja DUTB, pri čemer se pri kapitalskih naložbah za dobo unovčevanja sredstev upošteva dve leti, pri nepremičninah štiri leta, pri terjatvah pa dobo zapadlosti terjatve, vendar ne pozneje kot 31. december 2017.
Uredba ureja še vrste poroštev, merila in pogoje za njihovo izdajo ter provizije za izdana poroštva.
