Bratuškova je rojena 31. marca 1970 v Celju. Leta 1994 je diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, leta 2006 pa magistrirala na Fakulteti za družbene vede, smer menedžment. Mati dveh otrok se je v Kranj preselila pred skoraj 20 leti.
Na preteklih dveh lokalnih volitvah je bila izvoljena za svetnico v Mestni občini Kranj. Leta 2008 je neuspešno kandidirala za poslanko na listi Zares, lani pa se je odločila, da se bo pridružila novoustanovljeni stranki PS in bila na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljena za poslanko. V DZ vodi komisijo za nadzor javnih financ in je članica odbora za finance ter odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo.
"Ni se bilo enostavno odločiti za vstop v politiko, ki na žalost ni najbolj cenjen poklic. Upam in verjamem, da bomo politiki uspeli to podobo izboljšati," na spletni strani stranke povzemajo njene besede.
Med letoma 1995 in 1999 je bila Bratuškova svetovalka za malo gospodarstvo na ministrstvu za gospodarstvo, nato pa je bila 12 let zaposlena na ministrstvu za finance, kjer je bila najprej, od leta 1999 do 2003, vodja oddelka za področje kmetijstva, financ in vladnih služb v sektorju za proračun. Od leta 2003 do 2005 je omenjeni sektor vodila, od leta 2005 do leta 2011 pa je bila generalna direktorica direktorata za proračun.
Kot pravi sama, se je pri delu na ministrstvu veliko naučila, kar ji zdaj pride prav pri delu v DZ, kjer je še posebej aktivna na finančnem področju. Njena glavna področja so tako proračun, upravljanje z državnim premoženjem, organizacija javne uprave in lokalna samouprava.
Bratuškova je bila tudi članica in pozneje še predsednica upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Brdo. Med letoma 2009 in 2011 je bila članica nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor (NKBM).
Potem ko je predsednik PS Zoran Janković na kongresu stranke 12. januarja zaradi obremenilnega poročila protikorupcijske komisije zamrznil svojo funkcijo, je bila Bratuškova na seji sveta stranke 17. januarja soglasno izvoljena za predsedujočo Pozitivni Sloveniji do volilnega kongresa, ki naj bi bil še letos.
Ob krhanju Janševe vlade je Bratuškova kot vodja največje parlamentarne stranke začela pogovore za oblikovanje t. i. projektne vlade. Sprva so rešitev iz politične zagate s PS iskale še SD, DL, DeSUS in tudi SLS, a je SLS pozneje napovedala, da v levosredinski vladi ne bo sodelovala.
Potencialne partnerice nove vlade so iskale neodvisnega kandidata za mandatarja, ob čemer je v javnosti zaokrožilo več imen. Bratuškova je na tem mestu kot najboljšega kandidata za mandatarja videla pravnika Mira Cerarja, a se ta ni odločil za mandatarstvo, saj je menil, da za projektno vlado ni dovolj podpore.
Bratuškova je še naprej iskala primerne rešitve za dokončanje mandata Janševe vlade. Potem ko so prvaki strank očitno izčrpali možnosti, da bi mandatarskega kandidata našli zunaj političnih vrst, je v mandatarstvo privolila sama.
Vseskozi se je soočala tudi s pogojem potencialnih partneric, da se Janković popolnoma umakne z vrha stranke. Nazadnje je njegova t. i. bianco odstopna izjava prepričala SD, DL in DeSUS, kar je pospešilo dogodke in pripeljalo do vložitve konstruktivne nezaupnice sedanji vladi minuli petek.
Bratuškovi so že napovedi poslanskih skupin obetale izvolitev, vendar bo sestava vlade zanjo zagotovo trši oreh, zlasti zaradi nekaterih vsebinskih razhajanj med potencialnimi partnericami. Bratuškova sicer meni, da bi nova vlada morala biti vlada za prehodno obdobje, za največ eno leto. V PS so že ob predstavitvi kandidature Bratuškove poudarili, da bi ta vlada po letu dni odšla po zaupnico.
Potem ko je prevzela vodenje PS in se začela omenjati kot možna kandidatka za mandatarko, so se v nekaterih medijih začeli pojavljati ugibanja o domnevnem plagiatorstvu njene magistrske naloge.
Kot svoj glavni moto Bratuškova sicer navaja vrnitev upanja ljudem in zaupanja v Slovenijo. Na spletni strani svoje stranke navaja, da se zavzema za to, da bi bila Slovenija poštena in prijazna do vseh ljudi ter da bi se med ljudi vrnilo upanje na boljšo prihodnost.
