Direktorica Mirovnega inštituta in avtorica knjige o izbrisanih Neža Kogovšek Šalamon je uvodoma povedala, da je Evropsko sodišče za človekove pravice vladi naložilo, naj do konca junija pripravi odškodninsko shemo za izbrisane.
Vlada sicer sheme še ni potrdila, Kogovšek Šalamonova pa upa, da bo to storila pravočasno, saj je po njenem mnenju rok treba spoštovati. "Ključni strah, ki se pri tem pojavlja, je, da bo želela vlada število upravičencev do odškodnine omejiti na tiste, ki so ustrezen status že pridobili," je še povedala. To bi sicer pomenilo, da bi bila odškodnina omejena na 10.000 ljudi od več kot 25.000 izbrisanih, je še pojasnila.
Predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandar Todorović je medtem pojasnil, da so v iniciativi že na torkovi skupščini sprejeli nekatere sklepe, ki jih bodo posredovali vladi. Da ti niso edini, saj je društev izbrisanih več, je pri tem opozoril pravnik pri Amnesty International Slovenija Blaž Kovač.
Kovač je tudi mnenja, da politika "s številkami manipulira volivce v neko jezo do izbrisanih, s tem pa si kupuje naklonjenost". Država bi morala po njegovem organizirati tudi mreže socialnega varstva, saj je pritisk psihičnega nasilja nad izbrisanimi pogosto spregledan.
Predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Urša Lipovec Čebron je ob tem poudarila, da so izbrisani glasniki tega, kar se bo dogajalo vsem. "Če se jemlje pravice manjšini, se bo isto kmalu zgodilo večini," je dejala.
Aktivistka Barbara Beznec pa je dejala, da gre za boj za asimilacijo v nek obstoječ, normativni sistem. "Ne samo za boj, da bi izbrisani postali del obstoječega sveta, ampak tudi boj za spremembo sveta na način, da bomo lahko v njega vključeni vsi", je dodala.
Na pomembnost, da se o izbrisanih govori, je opozoril predavatelj na Fakulteti za družbene vede Andrej Kurnik. Izpostavil je tudi odnos med izbrisanim in neizbrisanim. "Ljudje so videli soseda, ki je bil izbrisan in se temu niso uprli. Če je en član družbe zatiran, je sveta dolžnost vseh ostalih, da se temu uprejo," je dejal. Največji problem v Sloveniji vidi v tem, "da ni sistematičnega in organiziranega kršenja zakonov, ki so slabi in proti ljudem".
Direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel pa je ugotovila povezavo odnosa države do izbrisanih z drugimi marginalnimi skupinami in izrazila upanje, da se bodo stvari začele odvijati hitreje, kot v preteklih desetletjih.
Novinar Igor Mekina je dejal, da se je o tem, da država briše, prvič pisalo leta 1992. Nihče pa se ni zavedal, da dejansko obstaja kategorija izbrisanih. Vprašal se je, kje so bili takrat mediji, saj se skoraj desetletja o izbrisanih ni pisalo.
"V Sloveniji obstaja prepričanje, da smo civilizirana evropska država in da nismo Balkanci. Izbrisani so primer našega balkanizma v najslabšem pomenu besede," je poudaril.
Maja Breznik iz Mirovnega inštituta je za konec povedala, da so znana vsa imena, ki so sodelovala pri izbrisu, za svoja dejanja pa bi morali po njenem mnenju tudi ogovarjati.
