Predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade so danes šest ur iskali kompromisne rešitve glede odprtih členov ZDR, a so se nekoliko zbližali le pri nekaterih manj odmevnih vprašanjih, medtem ko jim najtrših orehov še ni uspelo streti.
Kot je po srečanju povedal pogajalec iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Alojz Selišnik, tako rešitev glede agencijskega dela, odpovednih rokov in odpravnin ob upokojitvi še niso našli. Ob tem je izrazil razočaranje, ker se nekaterih za delodajalce pomembnih vprašanj, med drugim odpravnin na splošno in odpravnin pri pogodbah za določen čas niso niti dotaknili.
Delodajalci so sicer danes v zvezi z agencijskim delom, ki bi ga ministrstvo za delo omejilo s 25-odstotno kvoto, predstavili nov predlog, vezan na zaposlovanje za določen čas.
Potem ko so socialni partnerji na maratonskih pogajanjih minuli teden dosegli dogovor, da delodajalec v nasprotju z obstoječo ureditvijo po dveh letih za isto delo ne bo več mogel sklepati novih pogodb o zaposlitvi za določen čas ne z istim ne z drugim delavcem, so se namreč delodajalci danes zavzeli, da se agencijskih delavcev, pri agencijah zaposlenih za nedoločen čas, v to obdobje ne bi vštevalo.
Kot je po srečanju povedal izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, je delojemalska stran ta predlog zavrnila, saj bi lahko pomenil, da bi nekaj, kar je v resnici začasna potreba zaradi povečanega obsega dela, trajalo leta in leta, v podjetjih pa bi še v večji meri najemali agencijske delavce.
Je pa po Zorkovih besedah ostalo odprto vprašanje obveznosti sklenitve pogodbe z agencijskim delavcem v primeru, ko bi se izkazalo, da je agencijsko delo zlorabljeno.
Vroča je bila danes tudi razprava na področju odpovednih rokov. Predsednik Konfederacije javnih sektorjev Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je namreč opozoril, da na njihovo skrajšanje glede na predvideno krčenje mase plač za javne uslužbence ne bodo pristali.
Zorko je medtem pojasnil, da so o tem, da je predlagani najdaljši odpovedni rok v obsegu 60 dni "absolutno prekratek", enotne vse sindikalne centrale. Po njegovih besedah bi Slovenija na ta način pristala na repu evropske socialne listine.
Do danes je bilo sicer slišati, da bi sindikati sprejeli najdaljši odpovedni rok v obsegu 90 dni, a naj v KSJS ta trenutek ne bi bili pripravljen pristati niti na takšno skrajšanje. Delodajalci so se medtem ves čas zavzemali za največ 30-dnevni odpovedni rok in so pripravljeni potrditi največ 60-dnevnega.
Na področju odpravnin ob upokojitvi pa je ministrstvo za delo danes predlagalo kompromisno rešitev, po kateri bi delavcu, ki je pri zadnjem delodajalcu zaposlen najmanj pet let, pripadala odpravnina v višini ene plače, delavcu, ki je pri zadnjem delodajalcu do deset let ali več, pa dve plači.
Sindikati so to zavrnili, saj je rešitev še slabša od zapisane v predlogu ZDR, je povedal Zorko.
So se pa socialni partnerji danes dogovorili glede presenetljivo sprejetega dopolnila, s katerim je odbor DZ za delo iz nabora kriterijev za določitev presežnih delavcev črtal delovno dobo, ker naj bi bila vprašljiva z vidika zagotavljanja enakih možnosti na trgu dela za vse družbene skupine. To je močno razburilo sindikate, ki so se zbali, da bi to vodilo v še večja odpuščanja.
Po današnji rešitvi se bo predlog ZDR v tem delu vrnil v obliko, v kakršni je bil pred sejo odbora, je dejal Zorko.
O predlogu novele zakona o urejanju trga dela, kjer pogajalce čaka še en trd oreh, to so začasna in občasna dela za upokojence, danes ni bilo govora.
Vlada, delodajalci in sindikati bodo pogajanja nadaljevali v ponedeljek, slišati pa je mogoče, da bi bila lahko zadnja. Socialni partnerji se morajo namreč zbližati do torka, ko poteče rok za vlaganje dopolnil za plenarno sejo DZ oz. najdlje do 4. marca, ko bodo na temo reforme trga dela lahko spregovorili vsi poslanci.