"Agencijsko delo je za gospodarstvo izrednega pomena, saj omogoča hitro prilagajanje gospodarskih subjektov povečanemu obsegu dela, to je naročilom, istočasno pa enostavno zmanjševanje števila delavcev, ko se obseg naročil zmanjšuje," je za STA poudarila izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Čerin.
A na področju agencijskega dela v Sloveniji prihaja do številnih kršitev, opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Realnost pravnega okvirja, ki ga imamo, je namreč nekaj povsem drugega kot realnost na trgu dela, je za STA pojasnil izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukić.
"Imamo agencije, ki niso vpisane v register agencij za posredovanje dela, čeprav izvajajo edino to storitev in bi morale biti. Imamo agencije, ki dobesedno vsak mesec po leto, dve ali tri verižijo agencijske delavce. Dobili smo podatek, da je en agencijski delavec preko agencije dobil 43 zaporednih pogodb o zaposlitvi. Imamo zelo jasne indice, da agencije, ker želijo biti bolj konkurenčne, znižujejo ceno svoje storitve na račun zniževanja plače delavca," je nanizal kršitve.
Svobodni sindikati so tako postregli z različnimi konkretnimi primeri iz prakse. Med drugim so naleteli na delavca migranta iz Makedonije, ki mu ena od agencij za posredovanje dela že deset mesecev podaljšuje enomesečno pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar je mesečno prisiljen podaljševati tudi dovoljenje za bivanje. Viza mu namreč vsak mesec velja le še teden dni.
Poleg tega nekatere agencije, da bi bile čim bolj konkurenčne, plačilo za svoje storitve trgajo od plač delavcev, čeprav bi morale provizije obračunavati izključno podjetjem. Dogaja se tudi, da podjetja, torej uporabniki agencijskih delavcev, agencijam za delavce nakazujejo regrese in božičnice, agencije pa del sredstev obdržijo zase.
Po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) iz leta 2011 so se poslovni prihodki, ustvarjeni z oddajanjem delovne sile, zvišali za 15 odstotkov. Četudi so se stroški dela v teh družbah okrepili za 23,1 odstotka, so se njihovi poslovni odhodki povečali le za 13,5 odstotka, kar pomeni, da se je njihov čisti dobiček močno povečal.
V tej luči verjetno ne čudi, da se je agencijsko delo v Sloveniji v zadnjem obdobju močno razmahnilo. Podatki statističnega urada denimo kažejo, da je bilo v zaposlovalnih dejavnostih, kamor sodijo agencije za posredovanje dela, oktobra 2002 zaposlenih 810 ljudi, oktobra 2012 pa že 6531 ljudi.
Konec leta 2011 je bilo denimo agencijskih delavcev 6493, od tega pa jih je bilo krepko čez 5000 zaposlenih za določen čas, medtem ko jih je imelo pogodbo za nedoločen čas v žepu manj kot 1000.
Zaradi številnih pomislekov, ki jih sproža agencijsko delo, se je odločilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ukrepati.
V zadnjem predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je predlagalo 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. To pomeni, da bi lahko agencijski delavci predstavljali le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oz. uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne bi štelo število zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji. Mali delodajalci so iz te omejitve izvzeti.
Poleg tega predlagani ZDR uvaja tudi subsidiarno odgovornost uporabnikov agencijskega dela za plačilo agencijskih delavcev.
A vsaj glede vprašanja kvot zbližanja socialnih partnerjev še ni bilo. Delodajalci denimo nasprotujejo kakršnemukoli omejevanju agencijskega dela. Kot je dejala Čerinova, obseg tega dela v Sloveniji ni problematičen, zato ni razloga za njegovo omejevanje.
V sindikatih na drugi strani vpeljavo kvotnega sistema pozdravljajo. "Jasno je, da se število samih agencij in obseg agencijskega dela eksponentno povečujeta. Če tega ne bomo zajezili, bomo lahko imeli v kratkem divji zahod na trgu dela," je poudaril Lukić. Po njegovih besedah je danes v Sloveniji kar 175 agencij.
Ob tem pa je sindikalist zatrdil, da 25-odstotna kvota predstavlja premajhno omejitev, tako da trenutno ne bi zajela skoraj nobenega podjetja. Skladno s tem se v ZSSS zavzemajo za 15-odstotno kvoto, "ki bi še vedno zadovoljila potrebo delodajalcev po sezonskih delavcih, hkrati pa zagotovila, da se veliki večini delavcev zagotovi prehod v zaposlitev za nedoločen čas".
Med tistimi, ki najemajo agencijske delavce, v ZSSS naštevajo podjetja Elan, Gorenje, Eti Izlake, Žitovo enoto v Mariboru, Henkel Slovenija, Litostroj Power, Magneti, Lajovic Tuba, Hertz, Snaga, Resistec in Hella Saturnus. Kvoto presega le slednja družba, v kateri so agencijski delavci konec januarja predstavljali 45,37 odstotka vseh zaposlenih (854 od 1882 zaposlenih).
Kot je še izpostavil Lukić, ne razumejo, zakaj delodajalci nasprotujejo kvotam. Tudi njim bi moralo biti namreč v interesu, da agencijsko delo ne bi bilo razmahnjeno prek vseh meja, zaradi česar se agencije "dobesedno žrejo za ceno storitve", je menil. Sistem bi moral biti reguliran, poslovno okolje za agencije transparentno, je dodal.
Vendar pa delodajalci kvot ne enačijo z regulacijo. Tudi sami se namreč strinjajo, da je treba agencijsko delo ustrezno regulirati. Po besedah Čerinove so kritični do pojava nekaterih agencij, "ki so ustanovljene le iz razloga enkratnega posredovanja dela".
To vprašanje pa bo očitno urejal zakon o urejanju trga dela (ZUTD), a ne v okviru tokratne reforme. Minister za delo Andrej Vizjak je že obljubil, da bodo v prihodnje pripravili še eno novelo ZUTD, s katero bodo zaostrili odpiranje, delovanje in poslovanje agencij za posredovanje dela ter tako zavarovali pravice delavcev. Priznal je, da so ponekod v tujini pogoji za ustanovitev agencij precej strogi.
V kislo jabolko, ki ga predstavlja usklajevanje vprašanja omejevanja agencijskega dela, bodo socialni partnerji znova skušali ugrizniti že danes. Za zbližanje imajo časa do 26. februarja, ko poteče rok za vlaganje dopolnil za plenarno sejo DZ oz. najdlje do 4. marca, ko bodo na temo reforme trga dela lahko spregovorili vsi poslanci.