V poslanski skupini SDS so spomnili, da je DS 28. novembra lani vložil zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vpletenosti v dodeljevanje slabih posojil bank v pretežno državni lasti.
Ta zahteva je bila omejena na obdobje od 1. januarja 2005 do 1. januarja 2010, ko je bilo v splošnem posojilnem razmahu po ocenah bančnikov in stroke podeljenih največ kreditov, ki so danes slabi. Ob tem se je nanašala le na posojila, podeljena v NLB in NKBM ter na ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
Ni pa se zahteva nanašala na ugotavljanje in oceno dejanskega stanja v bančnem sistemu, ki je potrebno za odločanje o spremembi zakonodaje ali drugih odločitev iz pristojnosti DZ in kot to zahteva zakon o parlamentarni preiskavi, so zapisali v poslanski skupini SDS.
Poslanke in poslanci takrat še koalicijskih SDS, NSi, DL, DeSUS in SLS so konec novembra v svoji zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave, s katero naj bi skušali ugotoviti odgovornost nosilcev javnih funkcij za slabo delovanje bančnega sistema, kot časovno obdobje opredelili čas od 1. januarja 1992 do odreditve preiskave, vključno z obdobjem od leta 2005 do leta 2010, pojasnjujejo v poslanski skupini SDS.
Ker sta bili v parlamentarni proceduri dve zahtevi za preiskavo, ki se prekrivata v obdobju od 2005 do 2010, je januarja prišlo do sestanka z DS, da bi razjasnili vsebinske zahteve obeh parlamentarnih preiskav. Po mnenju zakonodajno pravne službe DZ namreč skladno z zakonom o isti temi ne moreta potekati dve parlamentarni preiskavi.
V poslanski skupini SDS pravijo, da predloga DS o tem, ali bi bilo mogoče zakonsko in vsebinsko ustrezno odrediti eno zahtevo za preiskavo, pravočasno ni bilo, zato so iz svoje zahteve izvzeli oceno in ugotovitev dejanskega stanja za ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij za obdobje od 2005 do 2010.
DZ je preiskavo odredil 1. februarja, ob tem pa so se pojavili pomisleki in očitki, da so predlagatelji omenjeno petletno obdobje izločili iz političnih razlogov, ker je šlo pri tem obdobju v večjem delu za čas prejšnje vlade Janeza Janše.
V DS so danes za STA potrdili, da so januarja opravili pogovore z vodstvom DZ in z vodjo poslanske skupine SDS Jožetom Tankom kot prvopodpisanim pod zahtevo za preiskovalno komisijo v DZ.
V DS pravijo, da so razumeli dilemo, da ni smiselno imenovati dveh komisij, ki bi se ukvarjali z isto vsebino, a so opozorili, da morajo za odločitev o ustanovitvi ene preiskovalne komisije izpeljati ustrezne postopke.
Na kolegiju DS 21. januarja so nato potrdili odločitev o eni preiskovalni komisiji, 27. februarja pa bo sledila plenarna seja DS, na kateri bodo svetniki odločali o tem, ali dopolnijo zahtevo za preiskovalno komisijo, ki jo je zahtevala skupina poslancev, in umaknejo svojo.
Na podlagi te odločitve bo vse postopke v zvezi z razširitvijo že ustanovljene preiskovalne komisije izpeljal DZ, pojasnjujejo v drugem parlamentarnem domu.
V poslanski skupini SDS sicer pravijo, da je parlamentarna preiskava v DZ po vsebini zastavljena širše in bolj definirano, prav tako se predvideva preiskava odgovornosti in ocena stanja glede vseh bank, ki so v večinski državni lasti, pa tudi Banke Slovenije.
