Interpelacijo zoper Gorenaka so novembra lani vložili opozicijski poslanci PS, saj ministru očitajo odgovornost za izginule podpise pod pobudo za referendum o zakonu za sanacijo bank. Za ministrovo razrešitev so glasovali tudi poslanci SD, ministra, ki prihaja iz vrst vladajoče SDS, pa so podprli v vseh takratnih koalicijskih poslanskih skupinah.
Da razmišljajo o vložitvi novih interpelacij zoper ministre, so v SD napovedali v začetku februarja, ko se je koalicija zamajala. Predsednik SD Igor Lukšič je že takrat pojasnil, da bi tako preverili podporo oziroma nepodporo vladi, saj DZ po njegovih besedah tudi po odhodu nekaterih strank iz koalicije zakone še vedno sprejema z isto večino kot pred tem.
Na napoved, da nameravajo vložiti interpelacijo zoper Turka, se je ta prejšnji teden odzval na družbenem omrežju Twitter. Kot je zapisal, zdaj ne bo samo strelovod, pač pa "še poskusni zajec za oceno podpore vladi". Turk je bil sicer tarča kritik že ob nastopu funkcije, opozicijski poslanci so nasprotovali predvsem temu, da se pod okriljem enega ministrstva združi toliko različnih resorjev.
Področje šolstva, športa in kulture je bilo sicer predmet kritik in polemik tudi v preteklosti. V prejšnjem mandatu, ko je vlado vodil Borut Pahor, se je moral v parlamentu zagovarjati minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Interpelacijo zoper njega so poslanci SDS in SNS poleti 2010 vložili zaradi domnevno spornega razpisa za sofinanciranje športnih objektov. Ministru so namreč očitali, da je bil omenjeni razpis prilagojen enemu ponudniku oziroma sofinanciranju športnega parka Stožice. Minister je interpelacijo prestal, septembra 2010 je za njegovo razrešitev glasovalo 23 poslancev, proti interpelaciji pa 46.
Prav tako se je moral jeseni 2006 zagovarjati minister za kulturo Vasko Simonitti, pozimi 1998 pa tudi minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. Zoper Gabra in zoper ministra za kulturo Sergija Peljhana sta bili sicer interpelaciji vloženi tudi leta 1994, a ju DZ ni obravnaval, ker nista bili vloženi v skladu s poslovnikom in z ustavo.
Brez pobud za interpelacijo ministra sicer ni minil noben vladni mandat, največkrat pa so se morali pred očitki iz interpelacije zagovarjati ministri za notranje zadeve. Od več kot 30 zahtev za interpelacijo v zgodovini samostojne Slovenije, med katerimi sta bili dve zoper celotno vlado, pa sta uspeli le dve, in sicer v času druge in tretje Drnovškove vlade. Leta 1996 je bila izglasovana interpelacija zunanjega ministra Zorana Thalerja, leta 1999 pa interpelacija notranjega ministra Mirka Bandlja.
