Odbor je sprejel dopolnila, ki so jih podale SDS, SLS, DeSUS in NSi. Te so v njih povzele pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, večinoma pa so jih podprli tudi v OZS ter v trgovinski in gospodarski zbornici. Kot je spomnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Uroš Rožič, predlog poleg uvedbe obveznega članstva in prehodnega obdobja za to opredeljuje dejavnosti s poklicno usposobljenostjo in druge obrtne dejavnosti ter med drugim posega v delovanje OZS.
Predsednik upravnega odbora OZS Janez Kaker je člane odbora pozval, naj predlog zakona umaknejo, saj želi OZS pripraviti novega. Kot je znova pojasnil predsednik OZS Alojz Kovšca, si v OZS prizadevajo za ohranitev obveznega članstva in imajo do predloga, ki uvaja prostovoljno članstvo, negativno stališče. "Zakonu generalno nasprotujemo, smo pa podali dopolnila, ker želimo biti konstruktivni v primeru sprejema novele, da bi ublažili posledice," je dejal.
Predsednik odbora Matjaž Han (SD) je pojasnil, da predloga v tej fazi ne morejo umakniti, razen če ne bi izglasovali vseh členov zakona in bi ti ostali prazni. Vendar je odbor z devetimi glasovi za in šestimi proti soglašal, da gre predlog v obravnavo na plenarno sejo DZ. V razpravi so sicer številni člani odbora izrazili pomisleke, ali je pot sprejemanja takšne novele zakona prava, ter se spraševali, kaj se bo zgodilo s posameznimi obrtnimi dejavnostmi, kot sta umetna in domača obrt.
Sprejeta dopolnila med drugim spreminjajo opredelitev, da se premoženje območnih OZS lahko prenese na drugo območno OZS ali lokalno skupnost. Če se prenese na slednjo, ga mora ta uporabljati izključno za podporo podjetništvu. Z njimi se bolj podrobno opredeljuje dejavnost, kdo lahko pridobi obrtno dovoljenje, pod kakšnimi pogoji se ga lahko odvzame in kdo se lahko vpiše v obrtni register, opredeljuje se pridobitev potrdila o opravljanju te dejavnosti, odpravlja nejasnosti glede plačila prispevka in omogoča, da se OZS prijavlja na javne razpise.
V trgovinski zbornici so pozdravili, da bo tudi OZS stopila na pot prostovoljnega članstva, saj ocenjujejo, da to lahko prinese dvig kakovosti in racionalizacijo poslovanja, kot se je izkazalo pri drugih zbornicah. Ob tem pa je Han postavil vprašanje: "Zakaj vlada, katere večina odhaja, ni pripravila istega zakona še za kmetijsko-gozdarsko zbornico? Pa bi imeli vse glavne zbornice v enakem položaju?"
