Veniger je danes na novinarski konferenci postregel tudi z nekaj statističnimi podatki protestniškega dogajanja. Od 23. novembra lani do danes se je po Sloveniji zvrstilo 127 javnih zbiranj, od tega 12 prijavljenih, nanje je prišlo okoli 92.000 udeležencev.
Med protesti se je poškodovalo 89 policistov in 12 občanov. Poškodovanih je bilo tudi 18 stavb, 23 policijskih vozil, zabeležili so 448 kršitev javnega reda in miru. Zaradi kršitev so pridržali 198 ljudi, 37 pa zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Triintrideset so jih privedli h preiskovalnemu sodniku, zoper 28 je bil odrejen pripor.
Evidentirali so 112 kaznivih dejanj, od tega 40 poškodovanj tujih stvari, 34 napadov na uradno osebo, ki opravlja naloge varnosti, 22 poskusov preprečitve uradnega dejanja in 14 sodelovanj v skupini, ki prepreči uradno dejanje uradni osebi, ter eno kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe. Omenil je tudi preiskavo izgredov. Mediji so poročali, da naj bi bili nekateri protestniki plačani za povzročanje izgredov, Veniger pa je danes dejal, da se zadeva še preiskuje. Glede najdbe granitnih kock na Metelkovi ulici v Ljubljani pa ugotovitve kažejo, da najdba ni povezana s protestniki.
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak, ki se bo udeležil shoda Zbora za republiko, pa je izpostavil stroške, ki so jih doslej na ministrstvu za notranje zadeve oziroma policiji imeli z varovanjem shodov. V novembru, decembru in januarju so ti stroški znašali 4,6 milijona evrov. Samo novembra in decembra je za stroške dela policije šlo 3,5 milijona evrov, je pojasnil minister.
Gre za sredstva, ki jih v proračunu niso načrtovali. Določen del sredstev bodo zbrali iz notranjih rezerv, za ostalo pa bo Gorenak "prisiljen" prositi finančno ministrstvo. Zagotovila, da bodo dobili dodatna sredstva, že ima, je povedal.
Pri neprijavljenih shodih je namreč tako, da zahtevajo večjo angažiranje policistov, saj ne vedo, koliko bo udeležencev, prav tako ni organiziranega varovanja, policija pa jih mora varovati po uradni dolžnosti. Zato bi bili stroški nižji, če bi bili shodi prijavljeni, je dodal Veniger. Oba sta tudi opozorila, da se je večkrat zgodilo, da je bil shod na spletnih omrežjih napovedan, pa ga potem ni bilo. Policisti so kljub temu morali biti v pripravljenosti.
Veniger je poudaril, da je javno zbiranje sicer ustavna pravica, vendar je namen prijave shoda v tem, da lahko policija skupaj z organizatorjem zagotovi vse potrebno, da bo varnost ljudi zagotovljena.
Shoda, napovedana za petek, ne bosta potekala istočasno. Kot je dejal Veniger, zakon ne prepoveduje istočasnih shodov, četudi sta organizirana z namenom izražanja nasprotujočih si stališč. Policija pa mora zagotoviti, da organiziran shod ni moten in da se prepreči neposreden stik udeležencev obeh shodov. V primeri kršitev ali izzivanja pa naj se ljudje umaknejo, da lahko policija ukrepa, je še dodal prvi mož policije. Koliko policistov bo varovalo prvi ali drugi shod, ni razkril.
