Poslanci so tako potrdili predlog, ki ga je MZZ pripravil v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki, ni pa podprl popravkov, ki jih je v soboto sprejela vlada v t.i. predlogu memoranduma A1 in predlagala sklic izredne seje DZ. Ob tem je DZ sprejel še posebno izjavo, s katero bo Slovenija po besedah premiera Janeza Janše "maksimalno izkoristila manevrski prostor, ki ga še daje arbitražni sporazum in zavzela stališče, ki obeta uspeh pri najbolj vitalni točki tega spora".
Kot je v sklepu zapisal DZ, "je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem (stik Slovenije z odprtim morjem), torej ohranitev pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve 25. junija 1991".
"Republika Slovenija bo kakršnokoli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem v skladu s točko b prvega odstavka 3. člena in točko b 4. člena Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki zagotavlja uresničitev vitalnega interesa Republike Slovenije, štela kot odločitev ultra vires (v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča)," piše v sklepu, ki ga je danes sprejel DZ.
"Ta sklep odpravlja nekatere nejasnosti, ki so se pojavljale prej v samem gradivu, drugič pa zdaj dokončno interpretira razumevanje slovenskega suverena oz. slovenskega parlamenta v ključnih točkah določb arbitražnega sporazuma," je pojasnil premier.
"Hrvaška je takrat, ko je ratificirala arbitražni sporazum, jasno izrazila svojo voljo oziroma razumevanje ključnih točk tega sporazuma, Slovenija pa je to ob ratifikaciji naredila samo na pol. Naredila je samo pol koraka, drugi del koraka je slovenski parlament naredil danes in s tem mislim, da je zapolnjen ves manevrski prostor, ki ga sporazum še daje," je še pojasnil Janša.
Zunanji minister Karl Erjavec pa je pojasnil, da ta "dodatek" tako ali tako zahteva že sam arbitražni sporazum, ko določa, da je naloga arbitražnega sodišča določiti stik z odprtim morjem. Če torej arbitražno sodišče ne bo določilo tega stika, "pomeni, da arbitražno sodišče ni razsodilo tako, kot je določeno v arbitražnem sporazumu in kot so pričakovali državljani Slovenije," ko so podprli arbitražni sporazum na referendumu, je še dejal Erjavec.
Omenjeni sklep so poslanci po besedah Erjavca podprli z več kot dvotretjinsko večino. Poslanec NSi Matej Tonin pa je po seji dejal, da je za glasovalo 70 poslancev, 5 pa jih je bilo proti. Šlo naj bi za poslance SLS, ki so že pred sejo DZ napovedali, da bodo glasovali proti takemu sklepu.
Sklep je sicer dopoldne brez glasu proti oblikoval odbor DZ za zunanjo politiko (OZP), ki je imel na mizi predlog memoranduma A1. A zunanji minister Erjavec je še pred začetkom seje OZP menil, da je ta predlog škodljiv za slovenske interese, ker da ga je težko argumentirati.
Erjavec ni vedel povedati, kdo je pripravil novi predlog, ki je, kot je dejal, v petek "priletel" na sejo vlade, domneva pa, da so ga pripravili "tisti, ki se zbirajo okoli Zavoda 25. junij". Po sprejemu sklepa OZP pa je izrazil zadovoljstvo, "ker je stroka zmagala nad politiko". To je nato ponovil tudi po potrditvi sklepa OZP na izredni seji DZ.
Franc Pukšič iz SLS, ki se je na OZP edini vzdržal in nato napovedal, da SLS sklepa ne bo podprla, se s temi ocenami ni strinjal. Dejal je, da je tudi alternativni predlog pripravljala stroka, in sicer ekipa za zgodovino, pravičnost in pravo, ki jo je imenoval MZZ.
Po oceni Pukšiča je predlog MZZ "precej neambiciozen, predlog podskupine pa točno takšen, kot mora biti, v skladu z vsemi zgodovinskimi dejstvi, pravnim nasledstvom od leta 1945". Tudi vodja poslanske skupine Mihael Prevc je zatrdil, da so v SLS "razočarani nad sklepi OZP, predvsem zato, ker je upoštevan samo en predlog". Kot je dodal, so v stranki prepričani, da "drugi predlog ponuja boljše pogajalske pozicije skupini, ki se bo pogajala o arbitražnem sporazumu".
A kot je dejal Erjavec, "arbitražno sodišče ne razsoja na podlagi pogajanj, ampak na podlagi pravne argumentacije". "Gre za to, da je treba mejo zelo natančno argumentirati na podlagi pravnih dejstev, na podlagi izvrševanja oblasti in v skladu z mednarodnim pravom," je poudaril.
Slovenija bo zdaj po besedah Erjavca lahko že v kratkem poslala memorandum na arbitražno sodišče v Haag. "Če bi zamudili ali ga ne bi poslali, bi to pomenilo, da Slovenija nima trdnih argumentov glede tega, kje Slovenija vidi, da poteka meja med Slovenijo in Hrvaško," je povedal Erjavec.
Pojasnil je tudi, da je vlada še pred sejo DZ že potrdila memorandum in predlog predmeta spora, kar je potrdil tudi OZP. Dodal je, da "seja vlade ni več potrebna, kar se tiče memoranduma".
Tudi Janša je zatrdil, da bo šel na arbitražno sodišče v Haag takšen memorandum, kot ga je zdaj potrdil DZ. "Vlada ne v sklepe ne v besedilo ne bo posegala. Tako, kot je bilo danes odločeno, bo poslano arbitražnemu tribunalu," je zagotovil.
Slovenija mora memorandum, ki obsega okoli 450 strani in okoli 800 prilog, arbitražnemu sodišču v Haag poslati do prihodnjega ponedeljka, 11. februarja. "To bo vsekakor storjeno do roka," je še zagotovil Janša.
Znova je še pojasnil, da vlada memoranduma ni zavrnila, ampak ga je obravnavala zgolj enkrat, k njemu pa je predlagala minimalne popravke. "Vneseni so bili na drugačen način, kot smo mi predlagali, zato je vlada tudi umaknila svoje sklepe in podprla sklepe, ki jih je sprejel dopoldne OZP," je pojasnil.
"Tisto, kar je vlada zavrnila in se je v javnosti napačno interpretiralo, da je zavrnila memorandum, je bilo poročilo o delu skupin, ki so pripravljale to gradivo, in to zaradi napak, saj so bile očitne razlike med tekstom in zemljevidi," je še pojasnil.
"Memorandum smo obravnavali samo enkrat. Nismo ga zavrnili. Gradivo je dobro pripravljeno, strokovno utemeljeno," je še poudaril premier.
