Na ljubljanski pravni fakulteti so namreč danes pripravili razpravo ob predstavitvi knjige Neže Kogovšek Šalamon Izbris in (ne)ustavna demokracija. Po besedah Cirila Ribiča so nanjo povabili tudi tri člane delovne skupine - Janeza Čebulja, Toneta Jerovška in Mateja Avblja -, ki pripravlja shemo o odškodninah za izbrisane, a so se opravičili. Od njih so namreč želeli pojasnila, kaj se dogaja z realizacijo sodbe evropskega sodišča za človekove pravice.
Vlada je namreč gradivo, ki ga je pripravila delovna skupina, označila z oznako zaupno, nad to odločitvijo pa so pravni strokovnjaki ogorčeni. Po besedah Ljuba Bavcona to ravnanje kaže "pokvarjenost oblasti, ki se boji rešiti problem". Nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, ki se je udeležil današnje razprave, pa je povedal, da naj bi po njegovih neuradnih podatkih predlog predvideval obvezno mediacijo. Kogovšek Šalamonova pa je pojasnila, da sta vloženi dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, tako da bo gradivo slej kot prej postalo javno.
Ob današnji predstavitvi knjige je sicer njena avtorica pojasnila, da je v njej želela čim bolj rekonstruirati izbris, in temo poskušala predstaviti kot celoto, pri čemer so bile njene ugotovitve še hujše, kot je pričakovala. Potrdil se je namreč indic, kako orkestrirano je bilo izključevanje pravnega statusa izbrisanih.
Bavcon, ki je bil v času izbrisa predsednik sveta za človekove pravice, je opozoril, da je šlo pri izbrisu za šovinistična, nezakonita, nečlovečna in zavestna ravnanja tedanjega notranjega ministrstva, katerih končni cilj je bil, da bi se "Neslovenci 'prostovoljno' izselili iz Slovenije".
Ribičič je bil ustavni sodnik v času, ko je ustavno sodišče leta 2003 sprejelo odločbo o nezakonitosti izbrisa, danes pa je poudaril, da v tistem času ni bilo lahko biti ustavni sodnik. Velik del pravne stroke je namreč zavrnil popravo krivic izbrisanim in se postavil na stran formalistične kritike odločbe.
Predsednica ustavnega sodišča je bila v tistem času Dragica Wedam Lukić, ki je danes prav tako spomnil, kako ostro so jih tedaj napadali. Ji je pa v zadoščenje, da je evropsko sodišče za človekove pravice sedaj v veliki meri pritrdilo tedanji odločitvi ustavnega sodišča.
V današnji predstavitvi je sodeloval tudi Matevž Krivic, ki je opozoril še na en aktualen problem. Poleg vprašanja odškodnin je namreč treba odpraviti tudi krivice, ki so bile storjene 15.000 izbrisanim, ki ne živijo v Sloveniji, saj so bili državo prisiljeni zapustiti.
