Na sodišču opozarjajo, da jih vlada, preden je omenjeno novelo 10. januarja poslala v DZ, z njo ni seznanila. "O spremembah smo neformalno slišali po tiskovni konferenci vlade, na kateri jih je omenil minister za pravosodje in javno upravo, ter iz določenih objav medijev," so zapisali.
Dodatno na sodišču ugotavljajo, da spremembe niso bile predmet gradiva, ki je bilo v strokovnem usklajevanju, zato "se strokovna javnost do njih niti ni mogla izjasniti". Opozarjajo, da tako ravnanje ni v skladu s poslovnikom vlade in resolucijo o normativni dejavnosti.
Omenjena novela sicer predvideva hitro obravnavo gospodarskih zadev in medijsko snemanje glavnih obravnav. Pri slednjem uvaja tri različne možnosti: neposredni prenos informacij s pisnimi sporočili z uporabo telekomunikacijskih sredstev, kjer so mišljena tvitanje ali pa sms-sporočila; slikovno in zvočno snemanje brez neposrednega prenosa ter slikovno in zvočno snemanje z neposrednim prenosom.
Novela tudi ukinja klasični zapisnik o glavni obravnavi, saj naj bi se slednja snemala z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje.
Proti načinu sprejemanja novele za katero vlada DZ predlaga, naj jo sprejme po skrajšanem postopku, so se izrekli tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije. Zapisali so, da takšno hitro spreminjanje zakonov v pravni red vnaša zmedo in negotovost.
