Oba zakona sta bila pripravljena že v letu 2010 z namenom nadomestiti sedaj veljavni zakon o policiji, a se je postopek ustavil zaradi razpustitve parlamenta. Oba zakona so po besedah ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka v tem času dopolnili.
Kot je pojasnil minister, je predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki so ga poslanci danes podprli soglasno, evropsko primerljiv ter upošteva mednarodne konvencije o varovanju človekovih pravic.
Zakon ureja policijska pooblastila, dodaja pa tudi nekatera nova - pooblastilo postavitve cestne zapore z blokadno točko in pa pooblastila, s katerimi želijo preprečiti izgrede na športnih prireditvah. Če bo državni zbor sprejel zakon, bodo policisti lahko posameznikom preprečili udeležbo na športni prireditvi ali potovanje na tako prireditev.
Prav tako so po ministrovih besedah spremenjeni pogoji za uporabo strelnega orožja. Dodal je, da se jasneje opredeljuje tudi pritožbeni postopek.
Pripombo na predlog zakona imajo v uradu informacijskega pooblaščenca. Namestnica pooblaščenca Rosana Lemut-Strle je izpostavila, da se pooblastila glede uporabe tehničnih sredstev pri zbiranju osebnih podatkov preširoka, saj zakon ne določa sredstev, ki bi jih policija uporabljala. Nekatera sredstva, ki so danes na voljo, pa so zelo invazivna za varstvo osebnih podatkov državljanov, je dejala.
Predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji po Gorenakovih besedah zasleduje cilj ureditve normativnih podlag za vodenje in organizacijo policije, pa tudi razmejitve pristojnosti med ministrstvom in policijo.
Hkrati predlog zakona ureja specifičnosti delovnopravnih razmerij ter krepi decentralizacijo in avtonomnost policijskih uprav, je dodal. Ena najbolj odmevnih sprememb je tudi sprememba načina imenovanja generalnega direktorja policije. Ta se sedaj vrača na način, ki je veljal do leta 2009, je dejal minister.
Poslanci so se najdlje ustavili pri členu o obveščanju ministra glede konkretnih zadev. Ta med drugim predvideva, da generalni direktor takoj obvesti ministra o dogodkih, ki imajo, oziroma bi lahko imeli večji odziv v javnosti. Pozitivna Slovenija je z dopolnilom želela ta del črtati. Kot je pojasnil njen poslanec Roman Jakič, bi bilo to, kaj so zadeve, ki bi lahko imele večji odziv v javnosti, subjektivna ocena odgovornih v policiji. Majda Potrata iz SD je dodala, da bi to lahko bilo karkoli.
Poslanka SDS Eva Irgl pa je menila, da mora biti minister za notranje zadeve obveščen o zadevah, tudi takih, ki bi lahko imele večji odziv v javnosti. "Minister je odgovoren javnosti, zato mora biti z dogodki tudi uradno seznanjen," je dejala. Njen poslanski kolega Jožef Jerovšek je dodal, da se ta člen ne nanaša na aktualnega ministra, saj se ministri menjujejo.
Poslanci so nato le sklenili kompromis in sprejeli dopolnilo, v katerem piše, da se ministra obvešča o dogodkih z delovnega področja policije, ki imajo ali bi lahko imeli večji odziv v javnosti. Pri glasovanju o vseh členih skupaj so poslanci predlog zakona podprli soglasno.
