Zaradi naraščanja revščine je nujno omiliti pogoje pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev, ki v dohodek posameznika oz. gospodinjstva uvrščajo tudi humanitarne prejemke za izhod iz najhujše krize, menijo predlagateljice.
Prišli smo do točke, ko sistem v državi ne omogoča vsem enakih možnosti, je v imenu predlagateljic sprememb na seji dejala Žgajner Tavševa. "Slovenija je na poti v razslojevanje, krivec za to pa je tudi zakonodaja," je poudarila.
Pri tem je po njenih besedah država tista, ki mora ustvariti pogoje za enake možnosti vseh. "Pri oblikovanju socialne politike ne sme biti glavni element konsolidacija javnih financ," meni.
Trdi, da ukrepi v okviru "varčevalne histerije", kot se je izrazila, nakazujejo, da Slovenija nima sistemske socialne politike, katere rešitve bi bile dolgoročno naravnane.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je opozoril, da je Slovenija po podatkih o socialni izključenosti na ravni držav, kot so Nemčija, Belgija in Francija. Če pa ne bi imeli takšne socialne politike in socialnih transferov, bi bil indeks za več kot 40 odstotkov slabši in bi pristali na ravni, kot so Poljska, Madžarska in podobne države, je opozoril.
Po vsebini dopolnil, ki ju je odbor na predlog ministrstva za delo sprejel kot dopolnili odbora k predlogoma obeh zakonskih sprememb, se namenska sredstva dobrodelnih ustanov ne vštevajo v dohodek. "Želimo si, da so sredstva namenska, in to spodbujamo. Dopolnilo to še dodatno pojasnjuje," je dejal minister.
Napovedal pa je tudi, da bo evalvacija socialnovarstvene reforme, ki je začela veljati z letom 2012, pripravljena do marca. Takrat bo mogoče govoriti o morebitnih popravkih zakonodaje, je dejal.
Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev sestavljata socialno reformo, ki je začela veljati z letom 2012. Namen reforme je bil vzpostaviti večjo preglednost pri dodeljevanju pravic, tako da bi pomoč dobili tisti, ki jo res potrebujejo. Zaostrila je pogoje za upravičenost do socialnih in družinskih prejemkov. Centri za socialno delo pa so postali enotna vstopna točka.
Odbor je danes z vidika svojih pristojnosti obravnaval tudi predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju od januarja 2013 do junija 2014 in ga podprl. Poleg tega pa je sklenil tudi, da o predlogu zakona o štipendiranju, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina 5000 volivk in volivcev in ki so ga danes sicer umaknil z dnevnega reda, opravi javno predstavitev mnenj.
