V razpravi o predlogu stališč je več poslancev opozorilo, da je opredelitev, da DZ ne more razpisati referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, preveč široka. Po mnenju nekaterih bi to lahko pomenilo, da ne bi bil dovoljen noben referendum, ki bi vseboval kakšno določbo v zvezi z omenjeno temo. Poslanci so se zato zavzeli, da se jasno določi, na katere zakone se bo ta omejitev nanašala.
Pravnik Igor Kavčič, ki je kot član strokovne skupine sodeloval pri pripravi stališč, je ob tem pojasnil, da tudi ustave drugih držav določajo tovrstne omejitve na zelo splošen način. Po njegovih besedah je to opredelitev treba prepustiti zakonu, ki se ravno tako kot spremembe ustave sprejema z dvotretjinsko večino, in ustavnemu sodišču.
V PS so se sicer, kot je pojasnila Maša Kociper (PS), zavzeli za preložitev glasovanja o omenjenih stališčih, Jože Tanko (SDS) pa je izrazil nasprotovanje preložitvi. Po njegovih besedah lahko besedilo spremenijo tudi s kakšnim dopolnilom.
Predsednik DZ, ki vodi tudi ustavno komisijo, Gregor Virant (DL) pa je predlagal, da bi v stališča dodatno zapisali, da se pri pripravi osnutka ustavnega zakona dodatno preučijo zapisane usmeritve, da bo jasno in nedvoumno opredeljena vsebina pojmov v zvezi z omejitvijo referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah.
Maša Kociper (PS) je še pred glasovanjem napovedala, da se bodo njihovi poslanci vzdržali glasovanja. V poslanski skupini pa so po njenih besedah deljenih mnenj. Gašpar Gašpar Mišič (PS), ki tudi edini ni glasoval, pojasnjuje, da ne more podpreti nikakršnih predstavljenih sprememb ustave, saj "vsakršna omejitev referendumske volje le še bolj spodbuja omejevanje človekovih pravic in omogoča izvrševanje samovolje oblastnikov, ki ne delajo v korist ljudi".
Sprejeta stališča med drugim predvidevajo, da bo lahko referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi poslanci. Poleg že omenjene omejitve se predlaga tudi omejitev referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost. Predlog predvideva tudi določitev, da je zakon zavrnjen v primeru, če proti njemu glasuje večina volivcev, pod pogojem, da proti njemu glasuje najmanj četrtina vseh volivcev.
Kavčič je v razpravi o omenjenih stališčih članom ustavne komisije pojasnil tudi, zakaj v predlagani ureditvi ni več določbe, da je DZ vezan na referendumsko odločitev. Po njegovih besedah je to nepotrebno omejevanje zakonodajne funkcije, saj ima DZ, če volivci zakon zavrnejo, pravico, da vloži boljšega. Sedaj namreč eno leto po zavrnitvi zakona na referendumu le-tega ne sme sprejeti.
Kot je napovedal Virant, bodo omenjena stališča predlagali v sprejem DZ. Če DZ ta stališča sprejme, ustavna komisija pripravi predlog ustavnega zakona, določa poslovnik DZ. V izjavi za medije po glasovanju je Virant dejal, da je današnja dvotretjinska podpora dobra novica in pomemben korak. Po njegovih besedah bi bilo tako ustavne spremembe mogoče sprejeti februarja.
Pred začetkom današnje seje se je sicer na protestu pred DZ zbrala skupina državljanov, ki nasprotuje rezultatom in poteku priprave ustavnih sprememb, nekateri so se nato tudi udeležili seje, kjer so želeli tudi besedo.
Virant je pozdravil navzočnost zainteresirane javnosti, pojasnil pa je, da lahko po določbah poslovnika v razpravi sodelujejo samo člani ustavne komisije in strokovne skupine. Po poslovniku imajo možnost do besede tudi vabljeni na sejo.
V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok pa so v sporočilu za javnost zapisali, da je Virant edini izmed predsednikov delovnih teles DZ, ki na seji ne dovoli predstavitve stališč civilne družbe. Menijo, da je čas za novega predsednika DZ in Viranta pozivajo k odstopu.
