Pravosodni sistem bo namreč letos ostal brez več kot šest milijonov evrov, kar je pet odstotkov manj kot lani. Glavnino varčevalnega bremena, ki ga je sodstvu naložila vlada, bodo nosili strokovno osebje in mladi strokovni sodelavci, ki so bili do konca leta zaposleni za določen čas, letos pa jim pogodb ne bodo podaljšali. Te se iztečejo konec junija. S tem bodo prihranili skupaj 4,6 milijona evrov.
Po pisanju Dela bodo pol milijona evrov prihranili tudi z zmanjšanjem izdatkov za sodnike pripravnike, ki bodo po določenih višjih sodiščih tudi 52 odstotkov manjši. Odpuščanje zaposlenih za nedoločen čas za zdaj ni predvideno, navaja časnik.
V navodilih sodiščem po državi, ki jih je poslalo vrhovno sodišče, ocenjujejo, da lahko prihranijo pri vseh stroških, ki se plačujejo iz plačnih kontov. Pri tem posameznim sodiščem priporočajo, naj preverijo izdatke za povečan obseg dela, nadurno delo, stroške prevoza na delo in za dežurne službe, zmanjšati pa bi bilo mogoče tudi delo zunaj poslovnega časa sodišč.
Zmanjšanje izdatkov za sodstvo bo najbolj udarilo Okrajno sodišče v Ljubljani (1,07 milijona evrov manj sredstev), takoj za njim Okrožno sodišče v Celju (978.762 evrov manj sredstev). Tudi Okrožno sodišče v Ljubljani bo ostalo brez 651.476 evrov. Ukrepom vlade se ne bo izognilo skoraj nobeno sodišče v državi. Okrožno sodišče v Kopru ima proračun zmanjšan za 405.527 evrov, okrožno sodišče v Mariboru za 580.318 evrov in okrožno sodišče v Murski Soboti za 308.294 evrov. Brez praske jo bo odnesel edino sodni svet, ki se mu proračun ni spremenil, poroča danes Delo.
Predsednik sindikata delavcev v pravosodju Tomaž Virnik je za časnik povedal, da niso imeli nobene možnosti vplivati na odločitev vlade. "Apelirali smo na ministrstvo za pravosodje in na vrhovno sodišče, a smo ostali brez konkretnega odgovora," je dejal. Vlada je po njegovem pokazala "negativni odnos do sodstva, saj je s tem kaznovala vse tiste, ki dobro in veliko delajo".
