Evropska komisija je namreč zaradi zamude pred Sodiščem EU sprožila tožbo zoper Slovenijo, s čimer ji je začela groziti naložitev omenjene denarne kazni, če zakonodaja ne bi bila sprejeta do izreka sodbe.
V zvezi s tem vladnim zakonskim predlogom je sicer največ polemik sprožila določba, ki je predvidevala, da je za pridobitev podatkov o identiteti komunicirajočih posameznikov dovolj pisna zahteva državnega organa in ne sodna odredba, kot to določa veljavni zakon.
Na spornost te določbe z vidika varovanja zasebnosti je že v začetku oktobra opozorila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, poslanci in poslanke pa so nato v skladu s svojimi napovedmi na seji matičnega delovnega telesa v začetku decembra sporno določbo črtali iz zakona.
Pred sprejemom novega zakona so poslanci v drugi obravnavi sprejeli še dve koalicijski dopolnili k 54. in 57. členu, ki sta nekoliko prilagodili določbe glede podaljšanja in sprememb odločb o dodelitvi radijskih frekvenc.
Novi zakon sicer vzpostavlja prenovljeno regulativno okolje za delovanje operaterjev, primerljivo z okoljem v drugih državah EU, kar bo izboljšalo konkurenčnost operaterjev in tudi spodbudilo nov investicijski cikel v elektronske komunikacije, predvsem v mobilno telefonijo nove generacije in v hitrejši širokopasovni internet.
Hkrati izboljšuje obstoječe rešitve za lažji in hitrejši razvoj širokopasovnih omrežij. V tem okviru se povečujejo pristojnosti in aktivnosti nacionalnega regulativnega organa, ki se bo skladno z zakonom preimenoval iz agencije za pošto in elektronske komunikacije v agencijo za komunikacijska omrežja in storitve.
Spremembe, ki jih prinaša zakon, gredo tudi v smeri izboljšanja skupne rabe komunikacijske infrastrukture, zagotavlja tudi učinkovitejše upravljanje in lažji dostop do radijskega spektra z zmanjšanjem administrativnih ovir ter uvedbo načel tehnološke in storitvene nevtralnosti.
Z novim zakonom se krepi varstvo pravic potrošnikov in uporabnikov vključno z uporabniki invalidi in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami.
Zvišuje se tudi varstvo zasebnosti in osebnih podatkov končnih uporabnikov, kar naj bi okrepilo zaupanje v uporabo elektronskih komunikacij. V tem okviru se na primer uvaja strožje pogoje za poseganje v terminalsko opremo naročnika ali uporabnika - gre za tako imenovane piškotke, katerih raba je bistveno bolj omejena.
Zakon uvaja tudi načelo nevtralnosti interneta, v skladu s katerim se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno, torej neodvisno od vsebine, aplikacije, storitev, naprave, vira ali cilja komunikacije.