V GZS pozdravljajo predlog novele, za katero se je nedavno končal postopek javne razprave in po kateri bi imeli upniški odbori večje pristojnosti, povečal bi se nadzor nad delom stečajnih upraviteljev in poenostavil postopek prisilne poravnave.
Vendar pa na GZS predlagajo tudi skrajšanje stečajnih postopkov in pospešitev prodaje premoženja v stečaju in uveljavljanje odgovornosti poslovodstva. Po njihovem mnenju so nujne tudi sistemske rešitve, med drugim olajšanje postopkov izvensodnega finančnega prestrukturiranja insolventnih podjetij. Z upoštevanjem teh predlogov bi po mnenju GZS bilo lahko vsaj 150 stečajev manj zaradi poenostavljene prisilne poravnave in do šest mesecev krajši postopki javnih dražb nepremičnin.
Predlog novele zakona sicer prinaša več varovalk, ki ščitijo premoženje upnikov: med drugim bo omogočena mala prisilna poravnava za najmanjša podjetja, izboljšal se bo položaj upnikov pri dokazovanju pogojev za začetek stečajnega postopka, upravitelji pa ne bodo več nedotakljivi.
Prisilno poravnavo bodo lahko predlagala podjetja, ki jo tudi v resnici lahko izpeljejo, pri tem pa se bo določila tudi dinamika plačil. Z novelo naj bi zagotovili manj izkoriščanja prijateljskih povezav med dolžniki in upniki ter manj izkoriščanja stečajne mase, v upniškem odboru pa ne bodo mogle več sedeti osebe, ki bi imele navskrižje interesov.
Z novelo se bo uveljavil tudi institut izgube zaupanja. Upniki, ki imajo večino terjatev in večino v upniškem odboru, bodo lahko od upravitelja zahtevali, da se umakne, hkrati pa bodo lahko postavili svojega. Upravitelji bodo morali bolj sodelovati z upniki.