Poslanca SLS Mihaela Prevca je zanimalo, kdaj in kako bomo ukrepali, da bo premoženje sumljivega izvora pri posameznikih zaseženo ali da bo vsaj onemogočeno razpolaganje z njim, še preden se zaključijo vsi sodni postopki, ki ponavadi trajajo leta. Janšo je vprašal tudi, kaj bomo naredili v zvezi z ustanovitvijo finančne policije, ki bi lahko aktivneje preganjala predvsem gospodarski kriminal in korupcijo.
Prevc je prepričan, da se vlada trudi po najboljših močeh, da bi v gospodarstvu obrnili negativni trend, in da so Slovenci pripravljeni stopiti korak nazaj in se marsičemu odreči, da bi javne finance spravili v red. "Vendar samo pod enim pogojem. Da ne bomo več dovolili istih vzorcev, da bi tisti, ki so ali še izkoriščajo svoje funkcije, svoje položaje in povezave za oškodovanje države, njenega premoženja in podjetij, še naprej ostajali nekaznovani," je dejal.
Janša je spomnil, da je zakon, ki omogoča odvzem premoženja nezakonitega izvora, v veljavi od letošnjega maja. "Tukaj ne gre za pomanjkanje zakonodaje, gre pa očitno za pomanjkanje volje pri tistih, ki morajo zakon izvajati. Teh ukrepov je bilo izvršenih izjemno malo, v velikih primerih praktično nobeden," je dejal in dodal, da ni nobenih resnih ukrepov, ko pride zadeva s policije na tožilstvo in sodišča.
Tudi glede dolžine sodnih postopkov Janša meni, da ni problem v zakonodaji. "Praksa je pokazala, da ni," je dejal in dodal, da gre za problem v izvajanju zakonodaje. To pa je po njegovem mnenju vprašanje, ki ne more biti naslovljeno na vlado, ampak na sodno vejo oblasti. "Gre za vprašanje, ali sodna veja oblasti funkcionira ali ne," je dejal in dodal, da se po ugotovitvah pravosodnega ministrstva pri pomembnih sodnih postopkih zamude ne odpravljajo in da se prej kopičijo.
"Vedno, kadar kdo sproži to razpravo, je obtožen, da se vtika v neodvisne veje oblasti," je povedal Janša. Spomnil je, da so že predstavili nekatere ukrepe, ki bi po njihovem mnenju rešili ta problem. Premier upa, da bomo do rešitev prišli v realnem času in brez zunanje pomoči. "V tej državi ne sme biti nedotakljivih sfer, o katerih se ne bi smelo razpravljati," je prepričan premier.
Poslanko Pozitivne Slovenije Alenko Bratušek pa je zanimalo, na podlagi česa vlada sprejema odločitve o prodaji državnega premoženja. "V medijih lahko spremljamo intenzivne koalicijske pogovore o tem, ali naj to vse prodamo ali naj še kaj obdržimo za bodoče rodove," je dejala in dodala, da bi morali o usodi državnega premoženja odločati skupaj - koalicija in opozicija. "To premoženje ni koalicijsko, niste ga dobili v last, ko ste prevzeli vlado," je dejala.
Janša je spomnil, da zakon o Slovenskem državnem holdingu predvideva sprejem strategije o nadaljnji privatizaciji in postopke, v katere bo lahko vključena tudi opozicija prek svojih nadzornih teles. "Prej ko bo zakon uveljavljen, prej bomo prišli do tega, kar tukaj zahtevate," je dejal premier.
Bratuškova je odvrnila, da tudi trenutno veljaven zakon o upravljanju kapitalskih naložb države predvideva sprejem strategije upravljanja z državnim premoženjem. Janša je povedal, da se koalicija ne pogovarja o tem, kako napisati to strategijo, ampak se pogovarja o tem, ali v manjšem delu spremeniti koalicijsko pogodbo. "Koalicija se ne pogovarja o tem, ali prodati kakšno banko ali podjetje, ker te pristojnosti nima," je dejal.
