c S

Sindikati vložili referendumsko pobudo o zakonu za izvrševanje proračuna, koalicija opozarja na posledice

13.12.2012 08:19 Ljubljana, 12. decembra (STA) - Predstavniki reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so v državni zbor vložili 13.280 podpisov za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014. Zdaj pričakujejo vabilo za pogajalsko mizo. V koaliciji njihovo dejanje označujejo kot neodgovorno in opozarjajo na negativne posledice za javne finance.

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ob vložitvi podpisov dejal, da če bi en dan počakali, bi bila številka še bistveno večja. To po njegovih besedah pomeni, da je soglasje veliko in da je to prvo resno sporočilo, da se vlada do sindikatov ne more obnašati, kot da ne obstajajo. Štrukelj od vlade takoj pričakuje povabilo za pogajalsko mizo.

Direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar je po seji vlade postregel s podatkom, da ministrstva ugotavljajo, da je zaradi vložene pobude pod vprašajem približno 520 milijonov evropskih sredstev.

Ministrstva bodo po njegovih besedah do konca tedna sicer pripravila še podrobnejše poročilo, kateri projekti bodo zaradi začasnega financiranja pod vprašajem. Na tej podlagi bo pripravljeno zbirno poročilo, o katerem bo javnost obveščena, je napovedal.

Na finančnem ministrstvu so v sporočilu za javnost navedli, da se predstavniki sindikatov ne zavedajo vseh negativnih posledic referendumske pobude, ki bo onemogočila gospodarsko in javnofinančno okrevanje Slovenije in še poglobila učinke krize v državi.

Poudarili so, da bo zaradi referendumske pobude izvrševanje proračuna za leto 2013 oteženo že z januarjem, "saj bo nastala podobna situacija, kot če proračun ne bi bil sprejet". Ukrep začasnega financiranja proračuna namreč pomeni, da ne bo možno zagotoviti dodatnih sredstev, ki so predvidena za politiko zaposlovanja, za podjetništvo in za nekatere investicije, pomeni pa tudi oteženo črpanje evropskih sredstev in izvajanje zgolj tistih programov, ki so se izvajali v letošnjem letu, so pojasnili.

Vlada bo zaradi odložene uveljavitve zakona oziroma "nepopravljive škode, ki bi lahko nastala z razpisom referenduma", DZ predlagala, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za presojo ustavnosti referenduma, so ponovili torkovo napoved ministra za finance Janeza Šušteršiča.

"Če bodo to naredili, bomo pa mi nekatere člene iz zakona, ki so zelo sporni, tudi dali na ustavno sodišče v presojo," je danes napovedal vodja druge pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič. Kot je pojasnil, gre za člene, ki so v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in zakonom o javnih financah ter v nasprotju z dogovorom, ki so ga sklenili maja letos.

Po besedah člana pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Janeza Posedija, sicer predsednika konfederacije Pergam, pa na ustavnem sodišču "ni pričakovati hitrih rešitev, kar pomeni, da ima vlada, če se z nami ne dogovori do konca leta, neko resnejšo težavo". Kot je poudaril, so sindikati vedno pristajali na mehke ukrepe.

Predstavniki sindikatov so podpise vložili po sestanku koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja. Skupen stavkovni odbor, ki ga bo vodil Posedi, se bo sestal v ponedeljek, prihodnji teden pa bodo stavkovne zahteve tudi predložili vladi. Stavka je napovedana za 23. januar 2013, zahteve pa se po njegovih besedah nanašajo na zaščito delovnih mest in na zahteve po pogajanjih o masi za plače, torej na raven javnih storitev.

Na potezo sindikatov javnega sektorja so se odzvali tudi v poslanskih skupinah. V PS so poudarili, da niso naklonjeni referendumom. Opozarjajo pa, da je ključni vzrok za referendumsko pobudo aroganca oblasti, "ki z grobo parlamentarno matematiko zavrača vse opozicijske predloge kot tudi iniciative socialnih partnerjev". Vladi v izogib še enemu referendumu predlagajo, naj se s sindikati skuša dogovoriti in "predvsem naj rešuje probleme tam, kjer obstajajo in ne tam, kjer je lažje vzeti".

Poslanec SDS Andrej Šircelj je poudaril, da lahko referendumska pobuda zablokira črpanje sredstev za programe in projekte iz proračunov ter onemogoči izvrševanje proračunske politike, problematično pa lahko postane tudi črpanje evropskih sredstev. Po njegovih besedah pobuda pomeni odmik od začrtane poti, da izidemo iz krize in povečamo blaginjo vseh ljudi, je dejal.

Vodja poslanske skupine SD Janko Veber pa je dejal, da bo minister Šušteršič, ki se s sindikati ni uspel uskladiti, moral razmisliti o svojih ravnanjih. Ministrove grožnje, da bo Slovenija bankrotirala, če ne bodo sprejeti varčevalni ukrepi, po njegovih besedah poslabšujejo položaj Slovenije v tujini. V poslanski skupini zakonu sicer nasprotujejo.

Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je spomnil na torkovo napoved ministra za finance Janeza Šušteršiča za vložitev zahteve za presojo ustavnosti. Sam si ne more predstavljati, da bi ustavni sodniki dovolili izvedbo tovrstnega referenduma.

Poslanec SLS Roman Žveglič je ravnanje sindikatov označil kot neodgovorno. Kot pravi, je "šokiran nad tem, kaj delamo s to državo in kako se v tej državi obnašamo". Te poteze nas vodijo "v objem finančnega kolapsa in izgube finančne suverenosti", je prepričan. V SLS bodo tako podprli predlog za ustavno presojo.

Po mnenju poslanske skupine DeSUS pa je referendumska pobuda legitimna. A ob tem zagotavljajo, da bodo zahtevo za presojo ustavnosti takšnega referenduma podprli. "Menimo, da o javnih financah in proračunu ni mogoče odločati na referendumu," je za STA dejal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša.

"Vložitev referendumske pobude vidim kot taktično potezo, neke vrste izsiljevanje," pa je ocenil vodja poslancev NSi Matej Tonin. Prepričan je, da gre za zlorabo referendumske zakonodaje za utrditev pogajalskih izhodišč. "Sindikati s tem sami sebi kopljejo jamo," je še ocenil. Kot je opozoril, namreč javni uslužbenci, če zakon ne bo uveljavljen, januarja ne bodo prejeli plač.

Do delovanja sindikatov so bili danes kritični tudi v podmladkih strank SDS, SLS in NSi, saj menijo, da zavirajo reševanje Slovenije.

Sindikati so podpise vložili, potem ko državni svet zaradi nesklepčnosti v torek ni glasoval o pobudi za veto na ta zakon. Še v prejšnjem sklicu DS ga je namreč predlagala skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Štrukljem. Po njihovem mnenju nesistemsko, nezakonito in neskladno z ustavo ter brez dogovora s socialnimi partnerji posega v sistemske predpise in povsem na novo ureja plačno politiko. Zakon sicer med drugim ureja način, na katerega se bo zagotovilo predvideno zmanjšanje mase plač za zaposlene v javnem sektorju.