Predlog novele zakona o sodiščih po oceni vrhovnega sodišča ne rešuje vprašanj večjega pomena za učinkovito in uspešno poslovanje sodišč. To so po njihovih navedbah predvsem dokončna vzpostavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč, preučitev možnosti za preureditev statusa prvostopenjskih sodnikov v smer večje fleksibilnosti in spremembe, ki bi omogočile uvedbo pričakovanega obsega dela na ravni organizacijskih enot in poenostavile postopke rednega napredovanja, so danes sporočili z vrhovnega sodišča.
Prav tako po njihovih navedbah niso bile izvedene aktivnosti, ki so jih že predlagali. Tako nista bili izvedeni strategija optimizacije mreže sodišč in strategija zagotavljanja prostorskih pogojev sodišč s ciljem poslovanja sodišč na eni lokaciji. Poleg tega, kot opozarjajo, v predlog novele med drugim ni vključen njihov predlog za spremembo ureditve dela specializiranih kazenskih oddelkov.
Pri predlogu novele zakona o sodniški službi pa se ne strinjajo z ukinitvijo sodniških štipendij za izobraževanje sodnikov na podiplomski ravni. "Menimo, da morajo biti sredstva za sodniške štipendije v dozdajšnjem pomenu še naprej zagotovljena posebej," so navedli.
Poleg tega navajajo, da bi bilo treba bolj elastično urediti napredovanje okrajnih sodnikov v naziv okrožnega sodnika, da bodo lahko ti sodili tudi v zadevah, ki so iz okrožne pristojnosti.
Cilji predlaganih novel so med drugim krepitev samostojnosti sodne veje oblasti s prenosom kadrovskih pristojnosti z ministrstva na vrhovno sodišče, krepitev kakovosti dela posameznega sodnika in povečanje kakovosti nadzora nad sodno upravo. Ob tem naj bi spremembe zakonodaje sodnike razbremenile nalog, ki niso povezane s sojenjem, je zapisano v zakonskih predlogih.
Vrhovno sodišče pa je danes posebej opozorilo, da se "pri obravnavi predlogov ne bo mogoče izogniti vprašanjem o vplivu predlagane ureditve na krepitev iniciativnosti, kreativnosti in odgovornosti sodnikov, brez katerih si ni mogoče zamišljati družbeno odgovornega delovanja sodnikov in sodišč".
